Ministrstvo za finance in Banka Slovenije sta napovedala spremembo zakonodaje, s čimer bi povečala kreditno sposobnost prebivalstva. Zdaj se namreč zaradi veljavnih ukrepov slovenske centralne banke dostopnost do kreditov z vsakokratnim zvišanjem minimalne plače dodatno zmanjšuje.
Po tem januarskem zvišanju minimalne plače je do kredita upravičenih še manj komitentov slovenskih bank, kot jih je bilo lani. Od višine minimalne plače je namreč odvisen znesek, ki mora posamezniku ostati na računu, potem ko poplača mesečni obrok kredita. To sledi sklepu Banke Slovenije iz leta 2019, po katerem mora posameznik po plačilu obroka razpolagati še z mesečnim ostankom v višini 76 odstotkov minimalne plače.
Pri Združenju bank Slovenije že dalj časa izpostavljajo, da se posameznik, ki prejema minimalno plačo, tako rekoč v banki oziroma hranilnici ne more zadolžiti, z zadnjim dvigom minimalne plače pa se je pomembno zmanjšala tudi kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače. Slednje ugotavljata tudi Ministrstvo za finance in Banka Slovenija, ki sta pristopila k spremembi zakonodaje za rešitev problematike zmanjšane kreditne sposobnosti prebivalstva. Kot napovedujejo, bi s prilagoditvijo zakonodaje omejili vpliv vsakokratne korekcije minimalne plače.
Pri omejitvah uporabili določila iz zakona o izvršbi in zavarovanju
Kot so pojasnili na finančnem ministrstvu in slovenski centralni banki, je namen makrobonitetnega ukrepa, ki je vezan na omejitve kreditiranja prebivalstva – ta je v veljavi od novembra 2019, prilagojen pa je bil maja 2022 – vzpostavitev minimalnih kreditnih standardov za nova posojila in omejitev prekomernega zadolževanja potrošnikov.
“Za zaščito kreditojemalcev pred prekomernim kreditiranjem je bila nujna določitev zneska, ki naj bi po plačilu kredita mesečno ostal kreditojemalcu za kritje nujnih življenjskih stroškov. Ker je v obstoječi zakonodaji vprašanje nujnih življenjskih stroškov že urejeno v zakonu o izvršbi in zavarovanju, je Banka Slovenije za ta namen uporabila določila omenjenega zakona. V njih je državni zbor za določitev nujnih življenjskih stroškov uporabil minimalno plačo in v izhodišču kot nujne življenjske stroške določil 76 odstotkov bruto minimalne plače,” so zapisali na Ministrstvu za finance.
Kreditno sposobnost naj bi znižali v želji zaščite
Ministrstvo in Banka Slovenije zdaj ocenjujeta, da se je kreditna sposobnost kreditojemalcev znižala, predvsem pri tistih s prihodki do povprečne plače. Kot dodajata, je namen zakona o izvršbi in zavarovanju, da zaščiti potrošnike pred prekomerno izvršbo, vendar je obenem privedel tudi do nižje kreditne sposobnosti prebivalstva.
Banko Slovenije je k preučitvi možnosti spremembe makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva prejšnji teden že pozvalo Ministrstvo za delo. Tudi tam so se zavzeli, da vsakokratni dvig minimalne plače ne bi več negativno vplival na kreditno sposobnost posameznikov in gospodinjstev.
“Ministrstvo za finance in Banka Slovenije sta podrobneje preučila obstoječe pravne podlage in pristopila k rešitvi nastale problematike, ki bo zagotavljala primerno zaščito potrošnikov, hkrati pa ne omejevala politike države glede določitve minimalne plače,” zdaj razlaga slovenski regulator in finančno ministrstvo. Oba sta hkrati napovedala, da bodo pristopili k prilagoditvi zakonodaje, ki ureja izvajanje makrobonitetnega nadzora.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje