Razmišljate, da bi dali odpoved? Veste, kako je z odpovednim rokom in izrabo dopusta?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 94. členu določa minimalni odpovedni rok. Če delavec pogodbo redno odpove sam, znaša odpovedni rok 15 dni, kadar je pri delodajalcu zaposlen do enega leta, oziroma 30 dni, če je zaposlen dlje kot leto dni. Vendar zakon dopušča, da se v pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi dogovori tudi daljši odpovedni rok, ki praviloma ne sme presegati 60 dni.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, zakon določa minimalne odpovedne roke, ki jih morata spoštovati tako delavec kot delodajalec. Ob tem so pojasnili, da ne morejo presojati zakonitosti posameznih pogodb o zaposlitvi. Če bi bilo pogodbeno določilo v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, pa bi se uporabljale določbe zakona oziroma kolektivne pogodbe.

"Ministrstvo prav tako ni pristojno za razlago kolektivnih pogodb. O njihovi razlagi odločajo organi, določeni v posamezni kolektivni pogodbi, o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom pa odloča delovno sodišče," so nam pojasnili na ministrstvu. To pomeni, da je lahko delavec zavezan spoštovati daljši odpovedni rok, če je ta veljavno določen v njegovi pogodbi.

Če zaposleni delovno mesto zapusti pred iztekom odpovednega roka brez soglasja delodajalca, lahko delodajalec takšno ravnanje obravnava kot kršitev pogodbenih obveznosti in v določenih primerih uveljavlja tudi odškodninsko odgovornost.

Odpoved brez odpovednega roka?

Delavec lahko pogodbo odpove brez obrazložitve razlogov, vendar mora odpovedni rok spoštovati. Mogoč pa je tudi drugačen scenarij. Delavec in delodajalec se lahko pisno sporazumeta o denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka oziroma o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Delavec pa se lahko odloči tudi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, po kateri mu delovno razmerje preneha takoj in se lahko takoj prijavi na zavod za denarno nadomestilo za brezposelnost. Vendar morajo biti za izredno odpoved podani določeni razlogi, ki so zapisani v zakonu, med drugim denimo, da mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače, da mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače, da mu ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu kljub predhodnemu opozorilu delavca …

Preden pa delavec poda izredno odpoved, mora delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne odpravi nepravilnosti, lahko delavec poda izredno odpoved.

Kaj pa letni dopust med odpovednim rokom?

Pogosto vprašanje zaposlenih, ki menjajo službo, je tudi, ali lahko med odpovednim rokom izrabijo preostali letni dopust. Kot so nam pojasnili na ministrstvu, pravica do letnega dopusta velja tudi v času odpovednega roka. Delodajalec mora delavcu omogočiti izrabo dopusta v tekočem koledarskem letu, pri določanju termina pa je treba upoštevati tako potrebe delovnega procesa kot potrebe delavca po počitku in usklajevanju družinskega življenja.

Če delavec med letom zamenja delodajalca, mu mora vsak delodajalec zagotoviti sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve.

Zakon praviloma prepoveduje izplačilo denarnega nadomestila namesto izrabe dopusta. Izjema velja ob prenehanju delovnega razmerja, kadar delavec dopusta pred odhodom ne more več izrabiti. V takšnem primeru se je mogoče dogovoriti za denarno nadomestilo za neizrabljeni dopust.

Višina nadomestila mora ustrezati znesku, do katerega bi bil delavec upravičen, če bi dopust dejansko izrabil.

Ministrstvo ob tem opozarja, da gre za splošno ureditev po zakonu o delovnih razmerjih. Za posamezne skupine javnih uslužbencev lahko posebni predpisi določajo tudi drugačna pravila, zato je treba vsak primer presojati glede na predpis, ki ureja njihov položaj.