Novica, da je ruska Sberbank 43,4-odstotni delež v Fortenovi prodala arabskemu vlagatelju Saifu bin Marhanu Alketbiju iz Združenih arabskih emiratov, je presenetila vodstvo Fortenove in hrvaški politični vrh. Ali bo bin Marhan Alketbi, ki še ni zaprosil za dovoljenja regulatorjev, sploh lahko dokončal prevzem, ni jasno. Odgovor bo morda znan po njegovem obisku na Hrvaškem, ki naj bi se zgodil prihodnji teden. Takrat naj bi se sestal tudi s premierjem Andrejem Plenkovićem, ki sicer napoveduje, da bo vlada temeljito preverila ozadje posla in ali je v ozadju kupca morda kakšen drug vlagatelj.
Iz ruske banke Sberbank so včeraj po poročanju Jutarnjega lista sporočili, da so svoj delež v lastništvu hrvaške skupine Fortenova prodali vlagatelju iz Združenih arabskih emiratov Saifu bin Marhanu Alketbiju. Kasneje je tudi ta potrdil, da je bil posel izpeljan 31. oktobra.
A iz Fortenove so sporočili, da o poslu niso bili obveščeni, prav tako niso seznanjeni, da bi Sberbank, ki je na seznamu sankcioniranih ruskih podjetij in zato ne more prosto razpolagati z deležem, pridobila ustrezna dovoljenja evropskega, ameriškega, britanskega in hrvaškega regulatorja. Prodaja brez teh dovoljenj bi bila kaznivo dejanje, so zapisali v skupini, ki ji predseduje Fabris Peruško.
V Sberbank so nato danes za Poslovni.hr povedali, da so o deležu obvestili Fortenovo, kot jim nalaga zakon. Ta pravi, da mora biti podjetje obveščeno v sedmih dneh po izvedbi posla. Rusi so zatrdili še, da je bil posel izveden v skladu z mednarodnim pravom in da niso kršili zakonodaje. “Sberbank ni več delničar podjetja in ni povezan z njim, želi pa mu še veliko uspehov v razvoju na mednarodnem tržišču,” so še zapisali v izjavi za javnost.
Tudi bin Marhan Alketbi je danes o poslu po poročanju N1 Zagreb obvestil poslovodstvo ter napovedal, da želi dokončati posel in nato v upravni odbor Fortenove postaviti svoje ljudi.
Neuspela poskusa Madžarov in Hrvatov
Kot smo pisali, je Sberbank aprila letos, dober mesec po začetku vojne v Ukrajini, sklenila pogodbo o nameri za prodajo deleža z madžarskim investicijskim skladom Indotek, ki ga vodi eden najbogatejših Madžarov Daniel Jellinek. A zataknilo se je pri pridobivanju dovoljenj regulatorjev.
Poleg tega Indotek ni bil pogodu hrvaški vladi Andreja Plenkovića. Zato so si na Hrvaškem začeli prizadevati za alternativni scenarij, po katerem bi delež Sberbank kupil eden najbogatejših Hrvatov Pavao Vujnovac, ki je že delni lastnik Fortenove, ter skupina pokojninskih skladov. Konec septembra smo pisali, da so Hrvati poskušali z blokiranjem udeležbe Rusov na skupščini dobiti odločevalsko večino, a je nizozemsko sodišče odločilo, da je Sberbank kljub sankcijam treba omogočiti sodelovanje in glasovanje na vseh skupščinah Fortenove do 31. decembra letos. Kot so zdaj za Jutarnji list pojasnili v Fortenovi, pa so poskus hrvaškega odkupa deleža zaustavili predstavniki nemškega Allianza v nadzornem svetu enega od pokojninskih skladov, AZ sklada.
Pravna dilema
Sberbank je imela čas za prodajo do konca oktobra. Takrat se je namreč iztekel rok iz uredbe Sveta EU, ki ureja sankcije zoper Rusijo, do katerega so lahko države članice odobrile posamezen posel sankcioniranim ruskim podjetjem oziroma državljanom. Spodaj izsek iz uredbe.
Ker Indotek očitno ni dobil dovoljenj, pa so Rusi na zadnji oktobrski dan podpisali pogodbo z arabskim vlagateljem. To je, kot že omenjeno, presenetilo vodstvo Fortenove in tudi hrvaški politični vrh. Iz Plenkovićevega kabineta so danes sporočili, da ozadja prodaje ne morejo komentirati, ker vlada ni sodelovala pri poslu. “Pristojne službe bodo preverile vsa relevantna dejstva v zvezi s prevzemom deleža Sberbank v Fortenovi,” so napovedali.
Jutarnji.hr danes poroča, da ni povsem jasno, ali lahko arabski vlagatelj, ki do danes ni zaprosil za dovoljenja regulatorjev, kljub izteku roka iz uredbe Sveta EU dokonča prevzem. Portal omenja celo, ali bi lahko novi lastniki današnje stanje vzdrževali do umiritve geopolitičnih trenj. Do vpisa novega lastnika v registru kot imetnik deleža ostaja Sberbank.
“Videli bomo, ali je to dejanski vlagatelj”
Po poročanju Večernjega lista naj bi bin Marhan Alketbi prihodnji teden prišel na Hrvaško, s čimer v Plenkovićevem kabinetu še niso seznanjeni. Eno od vprašanj, ki bo gotovo zanimalo hrvaško politiko in javnost, je, ali arabski kupec nastopa samostojno ali je kdo za njim.
Znano je namreč, da so Združeni arabski emirati po začetku vojne v Ukrajini zaradi nevtralne drže do Rusije postali pomembno zatočišče ruskega kapitala. Arabski mediji poročajo, da se je veliko kapitala tja steklo prek kripto platform, v tretjem četrtletju letos so bili po poročanju Reutersa najpogostejši kupci nepremičnin v Dubaju prav ruski državljani. To sproža vprašanje, ali so v ozadju arabskega nakupa morda (ponovno) Rusi.
Na to je v Berlinu namignil tudi premier Plenković, ki je po poročanju N1 dejal: “Sčasoma se bo pokazalo, kdo je to in ali je dejanski vlagatelj.”
Hrvaški mediji te dni poročajo, da je arabski vlagatelj v resnici le fiktivni vlagatelj, saj pred velikim nakupom naj ne bi naročil analize poslovanja skupine. V ozadju posla naj bi stali hrvaški poslovneži (Večernji list po neuradnih informacijah imenuje Krešimirja Filipovića in Miodraga Borojevića), ki naj bi bili povezani z ruskim kapitalom.
In kje je v tej zgodbi Mercator?
Največji slovenski trgovec, ki je konec lanskega leta v Sloveniji zaposloval 9.300 ljudi, v celi skupini pa prek 20 tisoč, turbulenc v lastniški strukturi po dosedanjih zagotovilih vodstva ne občuti. Pred tedni so v upravi trgovca za N1 povedali, da lastniške spremembe, ki jih sicer ne želijo komentirati, “niso in ne vplivajo na poslovanje podjetja” – danes smo dobili enak odgovor.
Trgovska skupina se sicer še vedno bori z relativno visoko zadolženostjo. Konec lanskega leta je neto finančni dolg znašal 835 milijonov evrov, kar je 4,8-kratnik denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).
V sodnem sporu s Sberbank pred nizozemskim sodiščem pa so predstavniki Fortenove med drugim povedali, da je rusko lastništvo “rdeča zastava” v odnosih s finančnimi institucijami. Kaj natančno to pomeni, sicer niso pojasnili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje