Na vrhu EU podpora omejevanju cen plina, a tudi dodatnemu varčevanju

Gospodarstvo 21. Okt 202206:27 > 09:39 1 komentar
Plinovod
Bernadett Szabo/REUTERS

Voditelji EU so na zasedanju v Bruslju podprli predlog komisije o uvedbi začasnega dinamičnega cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom. Po nekaterih ocenah gre za pomemben napredek prizadevanj za omejitev cen. Energetski ministri bodo prihodnji teden potrjevali ustroj mehanizma, na ministrstvu in v Geoplinu učinke še preučujejo, na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da bo priprava uredb še trajala. Voditelji so podprli tudi skupne nakupe plina, na drugi strani pa napovedali "okrepitev naporov" za varčevanje z energenti.

Voditelji držav članic Evropske unije (EU) so na vrhu v Bruslju sprejeli sklep o ukrepih za omejevanje cen zemeljskega plina.

Glavni ukrep je tako imenovani začasni dinamični cenovni koridor za transakcije z zemeljskim plinom, ki ga je po tem, ko na nivoju EU ni bilo soglasja za neposredno omejitev cen plina (kapica), predlagala Evropska komisija. Po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen gre za omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki velja za glavno trgovalno vozlišče v Evropi.

Komisijo in Svet EU, v okviru katerega se sestajajo ministri za energetiko, so voditelji pozvali še k pripravi začasnega okvira EU za omejitev cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, piše v sklepih. Komisija sicer tega v svoj predlog ni vključila, saj je odprtih še nekaj vprašanj. Med temi je von der Leyen danes izpostavila finančni vpliv za države članice, ki uporabljajo veliko plina za proizvodnjo elektrike in vprašanje, ali bi lahko strošek kril proračun EU.

“V prvi fazi gre na cenovno kapico na plinskih trgih. Počakali bomo, ali deluje kapica na plinu dovolj dobro. Če se bo izkazalo, da je potrebna tudi intervencija na električnem trgu, bo španski model najverjetneje dobil zeleno luč,” je sklepe komentiral premier Robert Golob. Natančnejšo vsebino naj bi zdaj določili energetski ministri, ki se bodo prvič sestali v torek v Luksemburgu. Po besedah Goloba je mehanizem že dobro pripravljen, tako da bi lahko bil pripravljen najkasneje v 14 dneh.

Geoplin: Finančnih učinkov se še ne da oceniti

Ključno vprašanje je, kaj zdaj sprejeti dinamični koridor pomeni za cene plina za Geoplin (ta v državo pripelje tri četrtine plina) in industrijo? Infrastrukturni minister Bojan Kumer je pred dnevi dejal, da še ni jasno, ali bodo ti ukrepi umirili veleprodajne cene plina za Slovenijo. “Natančno simuliramo in ocenjujemo, kaj to pomeni za slovensko vele- in maloprodajno ceno. Določeni izračuni kažejo, da bi lahko že ti mehanizmi delovali.”

V nadaljevanju je sicer dejal, da bo morala komisija nekatere predlagane mehanizme še natančneje pojasniti.

V Geoplinu pa pravijo, da večina dolgoročnih dobavnih pogodb praviloma temelji na cenovnih indeksih, ki se oblikujejo na borzah. Zniževanje cen na borzah bi torej lahko pomenilo tudi zniževanje nakupne cene plina. Kot pravijo, pa so zdaj mehanizmi uravnavanja cene dogovorjeni zgolj na načelni ravni. “Dokler ne bodo natančno opredeljeni, je nemogoče komentirati kakršne koli finančne učinke.”

Tako predsednik Sveta EU Charles Michel kot predsednica komisije Ursula von der Leyen pričakujeta, da se bodo učinki današnjih odločitev poznali kmalu. “Ker mislim, da smo tudi trgom poslali jasen znak, da smo pripravljeni in zmožni delovati skupaj in da je močna politična volja,” je povedal predsednik Evropskega sveta. Predsednica komisije pa je pojasnila, da se že ob doslej sprejetih ukrepih vidi učinek. Cene plina so namreč po njenih besedah od avgusta, ko so znašale okoli 350 evrov na megavatno uro, padle na med 120 in 140 evrov. To je sicer še vedno previsoko, je menila.

Pomemben napredek

Čeprav tudi včerajšnji vrh ni prinesel soglasja za neposredno omejitev cen plina, ki si je med drugim želijo Francija, Italija, Španija, Slovenija, Hrvaška in še več drugih članic, je bil po poročanju France24 tu dosežen pomemben napredek. Države podpornice kapice so prvič dosegle, da bodo glasovale o predlogu mehanizma za omejevanje cen. Kapica naj bi imela 15 ali 16 podpornic, kar pomeni, da bi predlog lahko dobil kvalificirano večino (pogoj za to je podpora 15 članic).

Tudi premier Golob ocenjuje, da se je včeraj zgodil pomemben premik. “Kaže, da je bilo doseženo soglasje, da gre Evropa enotno v regulacijo cen zemeljskega plina. Do zdaj ni bilo te enotnosti.”

Kot smo že večkrat pisali, omejevanju cen nasprotujejo Nemčija, Nizozemska, Avstrija in tudi sama Evropska komisija, ki opozarjajo, da bi to ogrozilo dobave plina in varnost plinske oskrbe Evrope v tej zimi. Če bi EU omejila cene plina, bi morali dodatno varčevati pri porabi. Pod vprašajem bi bile med drugim dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), za katerega EU tekmuje z Japonsko in Kitajsko.

Madžarski predsednik Viktor Orban, ki prav tako nasprotuje kapici, je po poročanju Reutersa po vrhu dejal, da je bil dosežen dogovor, da je Madžarska dosegla izjemo. Tu pa ni jasno, ali ta velja le za Madžarsko ali za vse države. V nadaljevanju je namreč pojasnil, da morebitna kapica ne bo vplivala na dolgoročne dogovore z dobavitelji. To za Madžarsko pomeni, da kapica ne bo vplivala na njihovo 15-letno pogodbo z ruskim Gazpromom. Tu dodajmo, da ima tak dolgoročni dogovor tudi naš Geoplin, ki po nekaterih neuradnih podatkih od Gazproma dobiva še približno 30 odstotkov plina.

GZS vladi očita prepočasno ukrepanje

Premier Golob je pojasnil še, da se je vlada zavezala, da bo poleg subvencioniranja cen gospodinjstvom z omejitvijo cen pomagala tudi gospodarstvu. Koliko bo morala pomagati (prispevati iz proračuna), pa je odvisno od dogajanja na borzah in tega, ali bo Evropa posegla v veleprodajne cene ali ne.

“Včeraj je bil narejen korak, da globalni trgi začnejo padati, in to avtomatsko pomeni manj denarja iz proračuna, ki ga bo Slovenija morala nameniti gospodarstvu,” meni premier.

Z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so sporočili, da so sklepe vrha EU sprejeli z olajšanjem. “Opozarjamo pa, da je potrebno te predloge še prenesti v uredbe, da bi lahko učinkovali, kar bo zahtevalo dodaten čas, ki ga gospodarstvo nima. Zato od slovenske vlade pričakujemo, da bo nacionalni sveženj ukrepov pripravila, kot obljubljeno, v prvem tednu novembra,« je povedal predsednik GZS Tibor Šimonka. Pri tem ciljajo na pripravo ukrepov subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, ki je v domeni ministrstva za delo. Ministrstvo, ki ga vodi Luka Mesec, smo v začetku tedna vprašali, kako daleč je s pripravo ukrepov, a do danes nismo dobili odgovora. Po objavi članka so nam sporočili: “Odgovorov vam trenutno ne moremo zagotoviti, saj so v teku usklajevanja.”

Plin
Hannibal Hanschke/File Photo/REUTERS

Zavezujoča solidarnost in okrepitev varčevanja

Predsedniki vlad in držav članic so se na vrhu zavzeli za izboljšanje delovanja energetskih trgov, da bi povečali preglednost, omilili likvidnostne težave podjetij in izločili dejavnike, ki krepijo volatilnost cen plina. Obenem je treba po mnenju Evropskega sveta ohraniti finančno stabilnost.

Podprli so tudi prostovoljne skupne nakupe plina, pri čemer bi bilo obvezno združevanje povpraševanja za količine, enake 15 odstotkom zmogljivosti skladišč. Podjetja bi se lahko sicer nato še vseeno odločila, ali bodo plin dejansko kupila prek skupne evropske platforme.

V sklepih so poudarili še pomen solidarnosti med državami pri oskrbi s plinom, pri čemer komisija predlaga, da bi bila ta v primeru izrednih razmer samodejna. Premier Golob je dejal, da bi to pomenilo, da sklepanje solidarnostnih sporazumov s sosednjimi državami ne bi bilo več pogoj za to, da bi nam morale priskočiti na pomoč v primeru težav.

Med sklepi je tudi okrepitev naporov za varčevanje z energenti. Kaj natančno to pomeni, za zdaj ni jasno. Obenem so se voditelji EU zavzeli za okrepitev možnosti za financiranje pomoči gospodinjstvom in podjetjem pri soočanju z energetsko draginjo. Predsednica von der Leyen je glede tega napovedala različne možnosti. Prizadevala si bo, da bi lahko temu namenili 40 milijard evrov kohezijskih sredstev, ki so ostala na razpolago v preteklem večletnem finančnem okviru (od 2014 do 2020).

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje