Igor Koprivnikar, naslednik Robert Goloba na čelu Gen-I, je trgovca skozi turbulentno obdobje energetske krize vodil s precej nižjo plačo od predhodnika. Družba je namreč od maja 2021 zavezanka po Lahovnikovem zakonu, ki omejuje plače poslovodstev državnih družb. Golob je v letu 2021 v 10 mesecih in pol prejel 201 tisoč evrov neto, Koprivnikar pa lani v devetih mesecih in pol 62 tisoč evrov neto.
Pravkar objavljeno letno poročilo Gen-I med drugim vsebuje podatke o tem, kako je dokončno ‘podržavljenje’ trgovca v letu 2021 vplivalo na prejemke poslovodstva. Ti so bili, spomnimo, ena od osrednjih tem kampanje pred državnozborskimi volitvami aprila lani.
Vodja Gibanja Svoboda Robert Golob, kasnejši zmagovalec volitev in zdaj predsednik vlade, se je v politiko podal po tem, ko mu vlada Janeza Janše novembra 2021 ni podelila novega petletnega mandata za vodenje Gen-I. Njegova plača pa se je v središču debate znašla, ker se je marsikdo vprašal, kako je mogoče, da ima manager v državni družbi, kjer so plače sicer omejene z zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije (ZPPOGD ali tako imenovan Lahovnikov zakon), tako visoko plačo.
Dilema Lahovnikovega zakona
Golobovi ekipi je to omogočala zapletena lastniška struktura Gen-I, ustvarjena leta 2016, o čemer smo že pisali. Polovični lastnik Gen-I je projektno podjetje Gen-EL, v lastniški strukturi katerega pa so bila večino časa po letu 2016 tudi zasebna podjetja, zaradi česar Gen-I uradno ni bil v večinski lasti države – in ni zapadel pod Lahovnikov zakon.
Leta 2021 se je Gen-I dogovarjal za vstop KD Group, a Slovenski državni holding (SDH) na koncu tega ni odobril. Posledično je Gen-I maja 2021 postal državen, s tem pa med drugim tudi zavezanec po Lahovnikovem zakonu, ki prejemke vodstva omejuje na petkratnik povprečne bruto plače v podjetju. A tudi maja 2021 se pogodbe vodstva niso uskladile z Lahovnikovim zakonom, saj zakon ne določa (jasno), ali morajo v trenutku, ko podjetje zapade pod Lahovnikov zakon, nadzorniki (v primeru Gen-I pa skupščina oziroma predstavnik največjega delničarja, Gen energije) prilagoditi obstoječe pogodbe.
“ZPPOGD je v določenih delih dokaj odprt in premalo natančen, kar onemogoča enoznačno razlago situacij,” so nam o tem lani dejali v Gen energiji.
Ministrstvo za gospodarstvo je v času Zdravka Počivalška v več prekrškovnih postopkih trdilo, da je bil Gen-I zavezanec že pred majem 2021 in da bi morali temu prilagoditi pogodbe s poslovodstvom, a so bili postopki kasneje, v času trenutnega ministra Matjaža Hana, ustavljeni. Kot so nam lani pojasnili na ministrstvu, je postopek pokazal, da so bile pogodbe sklenjene in podpisane še v času, ko družba Gen-I zaradi svoje lastniške strukture ni bila zavezana Lahovnikovemu zakonu.
Po tem, ko je Golob v začetku lanskega leta odšel, je sodišče za predsednika uprave Gen-I imenovalo Igorja Koprivnikarja, dotedanjega člana uprave, katerega pogodba pa je morala biti usklajena z Lahovnikovim zakonom. Gospodarsko ministrstvo je lani tudi opravilo nadzor in ugotovilo, da so v Gen-I to upoštevali.
Kot izhaja iz podatkov v sveže objavljenem letnem poročilu, ki so jih prve povzele Finance, je imel Koprivnikar plačo v višini okoli 5.500 evrov neto mesečno, variabile in nagrad za uspešnost pa ne on ne drugi člani uprave lani niso prejeli. Koprivnikarjevi skupni prejemki v devetih mesecih in pol so znašali 62 tisoč evrov neto.
Za primerjavo, Golob je v letu 2021 v 10 mesecih in pol prejel 201 tisoč evrov neto: 73 tisoč evrov osnovne plače, 11 tisoč evrov variabile in 106 tisoč evrov nagrade za uspešnost za leto 2020 (ter še nekaj povračil stroškov). Če primerjamo samo osnovni plači, je Golob predlani dobil približno 6.950 evrov neto mesečno, Koprivnikar pa lani okoli šest tisoč evrov neto. Bruto prejemki celotnega poslovodstva so bili lani 368 tisoč evrov, leto prej pa 1,05 milijona evrov, torej skoraj trikrat manjši.
Lani bi moral Golob dobiti še poldrugi milijon evrov nagrade za leto 2021, kateri pa se je na koncu odpovedal. Delo, ki je prvo poročalo o sporazumu med Golobom in Gen-I, je navajalo, da je bil ta ponujen tudi Koprivnikarju in Andreju Šajnu, ki sta bila prav tako upravičena do nagrade za leto 2021, najverjetneje pa tudi Dejanu Paravanu, ki je bil prav tako v Golobovi vodilni ekipi. Sveže objavljeno letno poročilo kaže, da so se očitno tudi ti odpovedali nagradi, saj jim lani ni bila izplačana.
Podatki v bazi Gvin kažejo, da se je v letu 2021 povprečna plača v Gen-I (stroški plač, deljeni s številom zaposlenih) skorajda podvojila, s 3.800 na 6.800 evrov bruto. Lani je spet padla na 4.200 evrov bruto.
Od letošnjega februarja Gen-I vodi Maks Helbl, mož generalne sekretarke vlade Barbare Kolenko Helbl. V letnem poročilu podjetje navaja, da trenutno še nima oblikovanega nadzornega sveta in revizijske komisije, da pa ju nameravajo vzpostaviti.
Gen-I pred privatizacijo?
Dodajmo, da se nadaljuje tudi konsolidacija lastniške strukture Gen-I. Polovico lastniškega deleža tega obvladuje Gen energija, polovico pa projektno podjetje Gen-El, v katerem pa bo po nedavni poravnavi z Elektrom Ljubljana Gen energija povečala svoj lastniški delež s 25 na 50 odstotkov. Drugih 50 odstotkov je v lasti Gen-I.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje