Luč na koncu predora: epidemija se umirja

Koronavirus 08. Okt. 202113:37 > 14:213 komentarji
Delite:
maske
Foto: Brendan McDermid, Reuters

Po 19 mesecih epidemije se na koncu predora svetlika. Število novih okužb se zmanjšuje, število hospitaliziranih se ne povečuje. Tistih, ki niso ne cepljeni ne preboleli, je še približno 500 tisoč, in predvsem med njimi se bo koronavirus širil še do konca leta, nato bo njegova moč vse manjša, napovedujejo strokovnjaki.

Po 20. septembru se je število novopotrjenih okužb pri nas začelo zmanjševati. Vrh četrtega vala smo, kot je vidno iz spodnjega grafa, že dosegli. Kaj sledi? “Imamo dve možnosti”, je dejal dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan, “ali bo število okužb in hospitaliziranih še nekaj mesecev vztrajalo na tej ravni, kjer smo trenutno, ali pa se bo kmalu začelo zmanjševati.”

Napovedi so negotove tudi zaradi vpliva vremena. V hladnih jesenskih dneh se virus lahko začne širiti hitreje, predvsem zato, ker se bodo ljudje več družili v notranjih prostorih.

Trenutno je reprodukcijsko število, ki pove, koliko ljudi okuži vsak okuženi, manj kot ena, glede na projekcije, ki jih pripravljajo na Institutu Jožef Stefan, je R = 0,97. Deloma bi to lahko pripisali izvajanju pogoja PCT in dejstvu, da je precejšen delež prebivalstva že zaščiten.

Z vsaj enim odmerkom je po podatkih NIJZ cepljenih 1.133.000 prebivalcev, kar je 54 odstotkov populacije. Uradno je število prebolelih ravno danes preseglo 300 tisoč. Ker je precej ljudi covid-19 prebolelo, ne da bi jih zaznala statistika, pa prevladujejo ocene, da je med dobrima dvema milijonoma prebivalcev še približno 500 tisoč takih, ki niso zaščiteni ne s prebolelostjo ne s cepljenjem. Predvsem med njimi se bo koronavirus širil še do konca leta, nato bo njegova moč vse manjša, napovedujejo strokovnjaki.

Po napovedih, ki jih pripravljajo na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, se bo trenutni, to je četrti val epidemije, ki se je začel julija, zaključil konec decembra, zajel pa naj bi približno 60 tisoč ljudi. Od začetka julija do danes se jih je okužilo okrog 40 tisoč.

Stanje v bolnišnicah je stabilno

Število tistih, ki za covidom-19 zbolijo v tako hudi obliki, da morajo v bolnišnico, je začelo strmo naraščati konec avgusta, v prejšnjih dneh pa je, kot kaže, doseglo vrh in se ne povečuje več. Trenutno je hospitaliziranih 413 bolnikov, od tega 115 na intenzivni terapiji.

Pri okužbi z različico delta se bolezensko stanje poslabša hitreje kot pri prejšnjih različicah. Približno en teden po zaznani okužbi se zgodi hospitalizacija, v primeru zelo hudega poteka pa še en teden zatem intenzivna terapija.

Povečanje števila okuženih se tako v bolnišnicah pozna z zamikom. Če nadaljujemo trend trenutnega reprodukcijskega števila, ki je okrog ena, smo v bolnišnicah že dosegli vrh,” je razvoj epidemije komentiral minister za zdravje Janez Poklukar in razložil, da uvedba pogoja PCT očitno deluje. Po njegovih besedah smo vrh v bolnišnicah že dosegli tudi, če se reprodukcijsko število poveča za deset odstotkov, torej na približno 1,1. “Če se bo v naslednjih dneh R povečal za 20 odstotkov, nas čaka dodaten vrh, toda število hospitaliziranih ne bo preseglo 450.”

“Stanje v bolnišnicah je trenutno stabilno,” je ocenil minister, a dodal, da moramo ostati previdni. Jeseni in pozimi se namreč širjenje respiratornih okužb, tudi koronavirusa, pospeši.

Koliko cepljenih zboli?

Delež cepljenih med okuženimi že več mesecev ostaja približno na enaki ravni. Po podatkih NIJZ je bilo od 1. julija do 7. oktobra potrjenih približno 33 tisoč okužb med necepljenimi in okrog 9 tisoč med cepljenimi.

V zadnjih osmih tednih (podatki do 3. 10.) je bilo zaradi covida-19 v bolnišnice sprejetih 265 cepljenih in 942 necepljenih bolnikov. Po izračunih sledilnika imajo necepljeni v primerjavi s cepljenimi približno 6-krat večjo verjetnost, da bodo potrebovali intenzivno terapijo.

“Razlika med necepljenimi in cepljenimi, ki jih sprejmemo v našo bolnišnico, je bistvena,” nam je povedal specializant infektologije Federico Potočnik, ki dela na covidnem oddelku celjske bolnišnice. “Pri cepljenih, ki so kljub temu zboleli, lahko z večjo zanesljivostjo napovemo potek bolezni. Največja je razlika med starejšimi, sploh starejšimi od 75 let. Če so cepljeni, si po priklopu na kisik razmeroma hitro opomorejo, necepljene pa lahko žal pogosto samo gledaš, kako umirajo.” Opozoril je še, da se pri različici delta stanje bolezni hitro poslabša tudi pri mladih.

Podatki iz nedavne kanadske raziskave kažejo, da je pri okuženih z različico delta v primerjavi z okuženimi s prvotno različico koronavirusa verjetnost za hospitalizacijo večja za 108 odstotkov, verjetnost, da bodo potrebovali intenzivno terapijo, večja za 235 odstotkov, verjetnost za smrt pa je večja za 135 odstotkov. Pogosteje so hospitalizirani mlajši in tisti brez pridruženih bolezni.

Pri interpretaciji podatkov o okužbah in hospitalizacijah med cepljenimi v primerjavi z necepljenimi je sicer treba biti previden. V analizi je treba upoštevati razlike v precepljenosti med starostnimi skupinami in različen potek bolezni pri starejših in mlajših. Več o tako imenovanem Simpsonovem paradoksu si lahko preberete v članku, ki ga je pripravila ekipa sledilnika.

Komentari

Vaš komentar