Turistične bone, ki so jih poslanci potrdili danes, bo mogoče unovčiti v 26 različnih dejavnostih, med drugim v restavracijah ali fitnesstudiu, tudi za nakup koncertnih vstopnic, je v N1 STUDIO povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Blaž Cvar iz sekcije gostincev pri Obrtni zbornici Slovenije pa je dejal, da gostinci verjetno od bonov ne bodo imeli veliko.
Poslanci so danes glasovali o 243,5 milijona evrov vrednem predlogu zakona o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19. Glavnina denarja bo šla po predlogu zakona za turistične bone.
Blaž Cvar iz sekcije za gostinstvo pri Obrtni zbornici Slovenije je dejal, da je že lanska izdaja bonov pokazala, da se porabniki večinoma odločajo za glavne turistične destinacije. “Čeprav bomo letos lahko koristili tudi gostinci, smo prepričani, da nam ne bo pripadel velik odstotek oziroma da bodo tudi letos večino pobrale turistične destinacije,” je opozoril Cvar.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc pa je v razpravi o bonih med drugim pojasnil, da se bo vsak ponudnik lahko zase odločil, ali bo bone sprejemal ali ne, prav tako se bo lahko odločil za minimalno vrednost storitve, v okviru katere bodo stranke lahko koristile bon. Kot je ponazoril, želijo preprečiti, da bi moral gostinec zaradi ene kave skozi postopek unovčevanja bona.
Pozno izplačilo regresa
Gostinci so po Cvarovih besedah veseli zakona, opozarjajo pa, da je bil prvotni namen nadomestiti izpad prometa podjetij, ki od lanskega marca po večini kar devet mesecev niso poslovala. Zdaj pa gre večino denarja za bone, od katerih pa na primer gostinskemu podjetju ostane desetino vrednosti, kar je premalo, da bi nadomestilo izgube v času prepovedi poslovanja.
Opozoril je tudi na neugodno časovnico povračila regresa. Zakon predvideva, da bo vsem podjetjem v panogi država povrnila 1.024 evrov na zaposlenega, kolikor znaša minimalni regres. A čeprav so morala regres že izplačati, bodo denar podjetja dobila šele konec oktobra.
Po zakonu morajo delodajalci regres izplačati do 1. julija. Izplačilo lahko premaknejo, če se znajdejo v resnih likvidnostnih težavah in če to omogoča njegova kolektivna pogodba. Cvar je dejal, da bodo poskušali doseči, da se datum izplačil premakne za vsaj kakšen mesec naprej.
UKREPI ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO
turistični boni, ki jih bodo državljani lahko porabili v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi (100 evrov za odrasle in 50 evrov za mladoletne): ta ukrep predstavlja 192,2 milijona evrov,
financiranje regresa za letni dopust v višini 1.024 evrov bruto na zaposlenega (kolikor znaša minimalni regres): skupno 22,8 milijona evrov,
povračilo stroškov odpovedanih dogodkov industriji srečanj in organizacije dogodkov od začetka avgusta pa vse do konca letošnjega leta: 3 milijoni evrov,
denarna povračila v višini 25 % upravičenih stroškov za produkcijo filmov ali avdiovizualnih del: 1 milijon evrov,
oprostitev plačila povračila za vodo: 850 tisoč evrov,
pomoč žičničarjem: 3,7 milijona evrov,
subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za celotno gospodarstvo: 20 milijonov evrov,
podaljšanje nekaterih drugih ukrepov, kjer pa ni finančnih posledic.
V strahu pred ponovnim zaostrovanjem
Trenutno se po Cvarovih besedah gostinci bojijo predvsem ponovnega zaostrovanja epidemioloških omejitev.
“Tudi sam bi si želel, da bi ukrepi dlje zdržali, želimo, da so dejavnosti odprte, a na varen način,” je dejal Zajc in izrazil upanje, da dodatnih zaostritev ne bo. “Upam, da bo nov sev ostal pod nadzorom, bomo pa videli, kakšne bodo številke v prihodnjih tednih. Jutri vlada sprejema nov odlok, a trenutno ne vemo, kakšna odločitev bo sprejeta.”
Nizke plače in prekarnost odgnali delavce
Ponovno odpiranje gostinskih in turističnih podjetij sicer zaznamujejo rastoče cene, ki jih opaža celotno gospodarstvo, ter pomanjkanje kadrov. “Veliko jih je odšlo, tisti, ki so ostali, so začutili priložnost, da zahtevajo višje plače,” je povedal Cvar.
“Problematika je pereča,” pa je dejal Zajc in potem opozoril, da je problem obstajal že pred epidemijo in ni lasten samo naši državi. “Poleg višine plače sta problem tudi stabilnost in varnost zaposlitve, saj je tu veliko prekarnega dela,” je dejal.
V postopku priprave nove strategije slovenskega turizma nameravajo zajeti tudi ukrepe za izboljšanje kadrovske slike in pogojev dela v panogi, za kar pa bo potrebna širša razprava, tudi z ministrstvoma za šolstvo in delo, je dejal.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!