Zdravilo Regeneron neučinkovito proti omikronu. Kaj preostane bolnikom?

Koronavirus 09. Jan. 202220:03 > 13. Jan. 2022 09:373 komentarji
Delite:
Regeneron
Foto: UKC Ljubljana

Predvsem necepljeni lahko po okužbi z različico omikron zbolijo tudi v hujši obliki. To kažejo podatki o povečevanju hospitalizacij v državah, ki jih je omikronski val okužb zajel pred nami. Medtem ko so nekatera zdravila proti covidu-19 dobro preprečevala hujši potek bolezni, ki jo je povzročala različica delta, pa so proti omikronu neučinkovita, zato smo jih v Sloveniji prenehali uporabljati. Po drugi strani pa nekaterih zdravil, ki so se izkazala za učinkovita tudi proti omikronskemu covidu, pri nas še nimamo. Predstojnica infekcijske klinike ob tem opozarja, da je ključno, da pridejo oboleli po zdravilo pravočasno, največ teden po okužbi in preden se bolezen razvije v hudo obliko, saj so pozneje zdravila neučinkovita.

V večini evropskih držav, ki jih je zajel omikron, po ogromnem porastu okužb beležijo tudi povečano število hospitalizacij. Dobra novica je, da so te pri omikronu praviloma krajše in da manj bolnikov potrebuje intenzivno terapijo. Toda čeprav se zdaj kaže, da povzroča blažjo obliko bolezni kot starejše različice, omikron ni nenevaren. Na spodnjem prikazu je vidno, kako porastu okužb v Franciji in Združenem kraljestvu sledi tudi naraščajoča krivulja hospitalizacij.

Foto : N1
Foto : N1

Poleg cepiv, ki zelo učinkovito preprečujejo težak potek bolezni, imamo dve leti po pojavu koronavirusa tudi različna zdravila. Toda nekatera, ki so na voljo tudi slovenskim bolnikom, proti omikronu ne delujejo. Medtem pa drugih, ki so učinkovita, pri nas (še) nimamo.

Monoklonska protitelesa

Ena od učinkovitih terapij, ki je v času delte preprečevala hudo obliko covida, možnost hospitalizacije in tudi smrti, so monoklonska protitelesa. Posnemajo naravna protitelesa, ki jih telo tvori ob okužbi ali po cepljenju, in tako preprečijo, da bi se bolezen razvila v hujšo obliko, saj zavrejo razmnoževanje virusa.

Da bi učinkovalo, je treba zdravilo prejeti hitro, v največ sedmih dneh po začetku bolezni. Namenjeno je tistim, ki sami nimajo protiteles proti covidu-19, torej predvsem necepljenim in bolnikom z imunskimi pomanjkljivostmi, pri katerih obstaja tveganje za težak potek bolezni: to so med drugim starejši od 65 let, osebe s povečano telesno težo in nekateri kronični bolniki.

V Sloveniji imamo na voljo dve tovrstni zdravili, eno je Ronapreve farmacevtskih podjetij Regeneron in Roche, ki vsebuje dve vrsti protiteles (casirivimab in imdevimab), drugo pa Regkirona južnokorejskega podjetja Celltrion, ki vsebuje eno vrsto protiteles (regdanvimab). Obe sta učinkovito delovali pri bolnikih, okuženih z delto, proti omikronu pa sta neučinkoviti.

Bolniki eno od omenjenih zdravil dobijo prek infuzije v covidni bolnišnici, kamor jih napotijo družinski zdravniki Samo v ljubljanskem kliničnem centru so tako zdravili več kot 500 bolnikov “z zelo dobrim uspehom”, pravi predstojnica infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc. Skupaj je v Sloveniji omenjeni zdravili dobilo več kot 1500 bolnikov.

Toda omikron je spremenil pravila igre in obe zdravili sta se izkazali za neučinkoviti. “Monoklonskih protiteles Ronapreve in Regkirone začasno ne bomo uporabljali,” pravi Lejko Zupanc in dodaja, da bodo način zdravljenja prilagajali glede na morebitne nove različice. “Okuženi z delto, ki pa jih je vse manj, lahko še vedno dobijo eno od teh zdravil. S katero različico so okuženi, lahko ugotovimo s krvno preiskavo.”

Odobritev Evropske agencije za zdravila (EMA) je nedavno dobilo še eno podobno zdravilo z monoklonskimi protitelesi, Xevudy (protitelesa sotrovimab) družbe GlaxoSmithKline. V nasprotju s prvima dvema se je izkazalo za učinkovito tudi proti omikronskemu covidu, toda pri nas ga še nimamo. Z ministrstva za zdravje so nam odgovorili, da se je Slovenija priključila skupnemu EU javnemu naročilu za sotrovimab in ga takoj po pridobitvi dovoljenja za promet tudi naročila. “Zdravilo pričakujemo v Sloveniji v kratkem.”

Protivirusna zdravila

Med protivirusnimi zdravili sta bolnikom s covidom namenjeni Molnupiravir oziroma Lagevrio (Merck Sharp & Dohme) in Remdesivir (Gilead Sciences). Podatkov, da ne bi bili primerni za zdravljenje po okužbi z omikronom, ni, pravi Lejko Zupanc.

Remdesivir, ki ga pacienti dobijo intravenozno v bolnišnici, je v osnovi zdravilo proti hepatitisu C. Za zdravljenje covida ga uporabljamo že od leta 2020, toda glede na nekatere študije so dokazi o njegovi učinkovitosti pri skrajševanju časa hospitalizacije vprašljivi.

Protivirusno zdravilo Molnupiravir, ki je preprostejše za uporabo, saj se ga zaužije v obliki tablet, smo v Sloveniji dobili v začetku decembra. Namenjeno je tistim, ki imajo dejavnike tveganja za težji potek, to so starejši od 65 let ter bolniki s čezmerno telesno težo, sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi in drugimi obolenji, ne smejo pa ga jemati nosečnice, doječe matere in otroci.

Doslej ga je pri nas dobilo le nekaj deset bolnikov, čeprav ga imamo dovolj, več kot 5000 odmerkov. Lejko Zupanc pravi, da so razlogi za majhno zanimanje trije. “Najprej je Evropska agencija za zdravila za Molnupiravir že dala pozitivno mnenje, nato pa se je izkazalo, da je pri preprečevanju hudega poteka precej manj učinkovit od prvotnih navedb. Drugo so pomisleki glede varnosti oziroma stranskih učinkov. Tretji, najbrž najbolj pomemben razlog pa je, da ljudje pridejo po zdravilo prepozno, ko je bolezen že napredovala in ni več učinkovito.”

Razlog je morda tudi slabša dostopnost, saj imajo zdravilo le v nekaterih bolnišnicah, kar pomeni za bolnike oziroma njihove svojce daljšo pot. Bolnikom ga predpiše družinski zdravnik, ob čemer morata tako bolnik kot zdravnik podpisati soglasje za jemanje zdravila, saj v Evropi še nima dovoljenja za promet.

Družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček pravi, da je pri vseh zdravilih, ki še nimajo polne odobritve, soglasje lahko problematično. “Ta zdravila so namenjena necepljenim, ki so zelo skeptični glede cepiv, čeprav so ta veliko bolj preizkušena od omenjenih zdravil. Glede zdravil imajo tako še več pomislekov. Soglasje pogosto zavrnejo svojci starejših, dementnih ljudi, ki so nasprotovali tudi njihovemu cepljenju.”

Predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana dr. Tatjane Lejko Zupanc pravi, da bi tudi z omikronom okuženim ogroženim bolnikom vsekakor predpisala molnupiravir. “Pri preprečevanju težjega poteka je ključno, da bolnik zdravilo dobi pravočasno, to je v prvem tednu po pojavu simptomov. Večina covidnih bolnikov, ki bi jim sicer lahko predpisovali molnupiravir,  pride do svojega zdravnika na časovnem robu, ko je sploh še smiselno predpisati zdravilo, ali pa je celo prepozno,” opozarja.

Zdravilo podjetja Pfizer paxlovid
Foto : Pfizer/REUTERS

Učinkovita tableta, ki jo še čakamo

Še eno učinkovito zdravilo je Pfizerjev Paxlovid, ki pa ga v Sloveniji še nimamo. Medtem ko naj bi Molnupiravir nevarnost hospitalizacije ali smrti zaradi covida zmanjšal za 30 odstotkov, naj bi jo Paxlovid za veliko več, 89 odstotkov, če se zdravljenje začne v manj kot petih dneh po pojavu simptomov.

Zdravilo je nedavno odobrila ameriška Uprava za hrano in zdravila FDA, evropska EMA pa ga še obravnava. Zdravila se ne sme jemati v kombinaciji z nekaterimi drugimi, med njimi antidepresivi, saj lahko povzroči hude stranske učinke. Z ministrstva za zdravje so nam odgovorili, da za Paxlovid poteka skupno EU javno naročilo, ki se mu je priključila tudi Slovenija. “Postopek še ni zaključen, zato podrobnih podatkov še nimamo,” so zapisali. Predstojnica infekcijske klinike pravi, da ga ne pričakujejo pred začetkom februarja.

Ta teden je ameriški predsednik Joe Biden napovedal, da bo vlada podvojila naročila zdravila Paxlovid, da ga bo dovolj za 20 milijonov ljudi. V tem tednu so tudi v ZDA namreč dosegli nov rekord potrjenih okužb.

Komentari

Vaš komentar