Astronomi odkrili doslej neznan vesoljski objekt

Mednarodna skupina raziskovalcev trdi, da je odkrila novo vrsto kozmičnega objekta. Poimenovali so ga "black hole star".

Ime je kombinacija angleških izrazov za črno luknjo (black hole) in zvezdo (star) in tako izraža značilnosti obeh – zvezde in črne luknje.

Meritve tega nenavadnega telesa so namreč pokazale, da je sicer podobno orjaški zvezdi, vendar oddaja 100-milijardkrat več energije, kot je je sposobna proizvesti katerakoli znana zvezda.

Njegova energijska moč je veliko bolj podobna tisti, ki jo opažamo pri črnih luknjah, kot pa pri zvezdah.

"Sije z energijo, ki jo običajno povezujemo s črnimi luknjami, hkrati pa kaže značilnosti, ki jih tradicionalno pripisujemo zvezdam," je povedal dr. Rohan Naidu z inštituta Kavli za astrofiziko in vesoljske raziskave, ki deluje v okviru Massachusetskega tehnološkega inštituta (MIT).

"Imamo nekaj, kar je na videz nekoliko podobno zvezdi, vendar je 100-milijardkrat svetlejše. To pomeni, da vir energije ne more biti jedrsko zlivanje, ki poganja vse zvezde, ki jih poznamo," je pojasnil.

Nastala je kmalu po začetku vesolja

Raziskovalci so do odkritja prišli, ko so preučevali posnetke zgodnjega vesolja, ki jih je posnel Nasin vesoljski teleskop James Webb.

Objekt se je skrival v ozvezdju Kita (Cetus), milijarde svetlobnih let od Zemlje.

Po ocenah je nastal 660 milijonov let po velikem poku, ki je po danes prevladujoči teoriji astronomov zaznamoval začetek vesolja.

V članku, objavljenem v reviji Nature, so astronomi zapisali, da so se osredotočili na izjemno svetlo rdečo piko, imenovano MoM-BH*-1, ki je najbolj rdeč objekt v arhivu posnetkov teleskopa.

Ko so preučevali posnetke objekta, so ugotovili nekaj nenavadnega.

"Način, kako je njegova svetloba skoraj v celoti rdeča in nato pod določeno valovno dolžino nenadoma izgine, je tako izrazit, da med katero koli doslej znano skupino objektov ne poznamo ničesar primerljivega," je dejal Naidu.

Računalniške simulacije so nato pokazale, da objekt ni orjaška zvezda, ki bi jo poganjalo jedrsko zlivanje, temveč črna luknja, obdana z gostim ovojem plina, ki seva podobno kot zvezda.

Razliko med zvezdo, črno luknjo in "črnoluknjasto zvezdo" prikazuje spodnja slika.

Običajne zvezde (na levi) svetijo zaradi procesa zlivanja vodika v helij v njihovem središču, črne luknje (na sredi) obdaja "palačinkasti" akrecijski disk hitro vrtečega se in razžarjenega plina, ki postoma pada v črno luknjo v njegovem središču.

Črnoluknjasta zvezda (na desni) pa predstavlja novo vrsto objekta – nastajajočo črno luknjo, obdano z gostim plinom, zaradi česar dejansko seva podobno kot zvezde. Črna luknja, ki vase privlači snov in je vir energije, ima vlogo jedrskega zlivanja, gosta okoliška plinska ovojnica pa deluje podobno kot nekakšna psevdofotosfera, pojasnjujejo raziskovalci v članku, objavljenem na spletnih straneh MIT

"Menimo, da je v središču črna luknja z maso, približno 100.000-krat večjo od mase Sonca. Okoli nje pa naj bi se raztezala zelo obsežna ovojnica plina, ki je videti kot zvezda v velikosti celotnega osončja. Ogromna je," je dejal Naidu.

Morda so omogočile, da sploh obstajamo

Če imajo astronomi prav, to pomeni, da so tudi številne druge skrivnostne "majhne rdeče pike" oziroma LRD (Little Red Dots), ki se pojavljajo na skoraj vseh posnetkih globokega vesolja, narejenih z vesoljskim teleskopom James Webb, pravzaprav "črnoluknjaste zvezde".

Naidu domneva, da imajo ti objekti pomembno vlogo pri razvoju galaksij.

Morda predstavljajo zametke današnjih supermasivnih črnih lukenj, kakršna je tudi tista v središču Rimske ceste.

"Že desetletja smo pričakovali, da se mora v zelo zgodnjem vesolju dogajati nekaj izjemnega. Črnoluknjaste zvezde bi lahko bile prav to, nekaj izjemnega. Morda predstavljajo začetno, še gosto ovito fazo, s katero se začne razvojna pot skoraj vsake supermasivne črne luknje," je dejal.

Supermasivne črne luknje najdemo v središčih skoraj vseh galaksij in domnevajo, da pomembno vplivajo na usodo teh galaksij.

"Morda določajo, kdaj lahko zvezde nastajajo in kdaj njihovo nastajanje preneha, s tem pa začrtajo pot vsemu, kar sledi nastanku zvezd: rojstvu planetov, pojavu življenja in nastanku vrst, ki bodo nekoč morda sposobne sestaviti celotno zgodbo o tem, kako se je vse to zgodilo," je dejal Naidu.