Astronomi v vesolju prvič odkrili sladkor: "Na takšno odkritje smo čakali že dolgo"

Prvič so astronomi v medzvezdnem prostoru odkrili sladkor. To nakazuje, da spojine, pomembne za nastanek življenja, lahko nastajajo v globokem vesolju.
V ogromnem oblaku prahu in plina v bližini središča Rimske ceste so astronomi zaznali prisotnost sladkorja, ki ga na Zemlji najdemo recimo v malinah, ali pa ga uporabljamo v izdelkih za samoporjavitev kože.
Vendar v tem oddaljenem prostoru (kolikor vemo) ni nobene predelovalnice sadja ali prodajalne kozmetike.
Eritruloza, kot se sladkor imenuje, najverjetneje nastaja v kemičnih reakcijah na drobnih medzvezdnih prašnih zrnih.
Vodja raziskave dr. Izaskun Jiménez-Serra iz Španskega centra za astrobiologijo poudarja, da je odkritje pomembno iz več razlogov.
"To je prvi sladkor, ki smo ga odkrili v medzvezdnem prostoru," je povedala, "in to je pomembno, ker kaže, da so takšni sladkorji pogostejši, kot smo doslej domnevali."
Gradnik življenja v globokem vesolju
Preprosti sladkorji, kot je eritruloza, namreč zagotavljajo energijo za življenje, lahko pa lahko pa sodelujejo tudi pri nastajanju ribonukleotidov – gradnikov ribonukleinske kisline (RNK), ki jo številni raziskovalci štejejo za prvega nosilca dedne informacije na Zemlji.

Znanstveniki že dolgo skušajo pojasniti, kako so preprosti sladkorji, kot je eritruloza, postali tako razširjeni na Zemlji, saj laboratorijske raziskave kažejo, da na mladem planetu ne bi nastajali zlahka.
Sicer so nekatere vrste sladkorjev doslej odkrili na starodavnih meteoritih in na asteroidu Bennu.
Odkritja so nakazovala, da bi nekateri sladkorji lahko izvirali iz vesolja, vendar do zdaj takšnih spojin v medzvezdnem prostoru niso neposredno zaznali.
Iskali so druge sladkorje, naleteli pa na eritrulozo
Jiménez-Serra in njeni sodelavci so z radijskima teleskopoma opazovali oblak prahu z oznako G+0.693-0.027 v bližini središča Rimske ceste, poroča The Guardian.
Ker niso našli nobenih sledi preprostih sladkorjev s tremi atomi ogljika, niso bili posebej optimistični glede drugih, nato pa so zaznali značilen signal eritruloze – sladkorja s štirimi atomi ogljika.
"Na moje veliko presenečenje sem zagledala signal," je dejala Jiménez-Serra.
V reviji Nature Astronomy so raziskovalci tudi opisali, kako bi eritruloza lahko nastala.
Za to sta potrebni dve drugi organski spojini – glikolaldehid in etilen glikol, ki sta v nekaterih delih vesolja zelo pogosta.
Spojini se po pisanju raziskovalcev združita na mikroskopskih prašnih zrnih, reakcije pa potekajo kljub izredno nizki temperaturi, ki vlada v medzvezdju, okoli –250 stopinj Celzija.
Je sladkor prišel tudi na Zemljo in pomagal "zanetiti življenje"?
Odkritje je pomembno tudi zato, ker morda odstira del odgovora na vprašanje, kako se je na našem planetu razvilo življenje.
Prašni delci, kjer nastaja sladkor, bi namreč lahko s kometi pripotovali tudi do Zemlje.
V zgodnji zgodovini našega planeta je obstajalo obdobje, imenovano "pozno težko bombardiranje", ko je na površino Zemlje padlo izjemno veliko asteroidov in kometov. Z njimi pa bi lahko padle tudi velike količine eritruloze.
"Takšen dež organskih spojin je bil po mojem mnenju ključnega pomena," je dejala Jiménez-Serra. "Ta material je lahko prispeval k nastanku prebiotičnih 'juh', v katerih so nastale prve biomolekule."
"Na takšno odkritje smo čakali že dolgo"
Odkritje po besedah Jiménez-Serra odpira tudi možnost, da bi se življenje lahko razvilo tudi na drugih svetovih na podoben način, kot se je razvilo na Zemlji.
"Na takšno neposredno odkritje smo čakali že dolgo," je dejal profesor Jošihiro Furukava z univerze Tohoku na Japonskem, ki je odkril sladkorje na asteroidu Bennu.
Tudi on meni, da bi lahko enostavni sladkorji, ki so jih morda na Zemljo prinesli kometi, na njej "prižgali iskro življenja".
"Sladkorji, ki nastanejo v medzvezdnem mediju, lahko prek kometnega prahu dosežejo Zemljo in druge planete. Takšen dotok bi lahko prispeval k nastanku življenja, če so bila planetarna okolja sposobna iz teh molekul zgraditi žive sisteme, čeprav sam mehanizem tega procesa še vedno ni pojasnjen," pravi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje