Imajo možgane, velike kot makovo zrno. A zmorejo nekaj, kar je presenetilo znanstvenike

Ko pomislimo na čebele ali čmrlje, jih običajno povezujemo z opraševanjem, medom in izjemno organiziranimi kolonijami.

Vse več raziskav pa kaže, da so ti drobni opraševalci veliko več kot le "biološki stroji".

Znanstveniki namreč zbirajo dokaze, da čmrlji ne le zaznavajo svet okoli sebe, temveč ga tudi čustveno vrednotijo – njihova razpoloženja pa se lahko celo prenašajo na druge.

Tudi čmrljem ni vseeno, kaj je na jedilniku

V raziskavi, ki so jo pred dnevi objavili v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), so znanstveniki s pomočjo bližnjih posnetkov opazovali, kako se čmrlji odzivajo na hrano različnih okusov.

Ugotovili so, da se ob tem obnašajo na način, ki je presenetljivo podoben sesalskemu. Sesalci (tudi ljudje) se ob dobri hrani oblizujemo, ob grenki na primer pa se kremžimo ali jo celo poskušamo izpljuniti.

Seveda to ne pomeni, da se čmrlji oblizujejo ali kremžijo. Sladke raztopine samo izzovejo drugačne gibe rilčka in ustnih delov kot grenke ali slane.

Raziskovalci pa menijo, da ti odzivi odražajo tudi občutek "všečnosti" in ne zgolj samodejnega odziva na hrano.

"Naše ugotovitve kažejo, da imajo čmrlji bogatejše notranje življenje, kot smo mislili doslej," je za portal eurekalert.org povedal vodja raziskave dr. Adrian Dyer z Univerze Macquarie v Avstraliji.

Črmlji širijo optimizem med vrstniki

Nova raziskava ni osamljen primer. Vse več študij namreč kaže, da imajo žuželke bogatejše notranje življenje, kot smo domnevali doslej.

Leta 2025 je revija Science objavila študijo, ki je pokazala, da se pozitivno razpoloženje med čmrlji lahko prenaša z enega osebka na drugega.

Kot piše portal Cogbites, ki o raziskavi poroča, so raziskovalci ugotovili, da so čmrlji, ki so opazovali "optimistične" vrstnike, tudi sami sprejemali bolj optimistične odločitve pri iskanju hrane, čeprav sami niso prejeli nobene nagrade.

Takšen pojav poznamo kot čustveno okužbo (angl. affective contagion), doslej pa so ga znanstveniki povezovali predvsem s sesalci ter nekaterimi pticami.

Njegovo odkritje pri čmrljih pa je odprlo povsem nova vprašanja o tem, kako zapleteno je lahko družbeno življenje žuželk.

Previdnost ostaja

Raziskovalci ob tem opozarjajo, da njihove ugotovitve še ne pomenijo, da čmrlji čutijo čustva na enak način kot ljudje.

Njihovi možgani so neprimerno manjši in drugače organizirani. Vendar pa se kopiči vse več dokazov, da tudi pri žuželkah obstajajo osnovni mehanizmi za vrednotenje izkušenj ter oblikovanje notranjih stanj, ki vplivajo na njihovo vedenje.

Kot poudarja dr. Dyer, raziskava odpira pomembna vprašanja o evoluciji čustev: če podobne odzive najdemo pri tako oddaljenih skupinah živali, bi lahko bili nekateri gradniki čustvenega doživljanja veliko starejši in bolj razširjeni, kot smo domnevali.

Pogled na žuželke se spreminja

V zadnjih letih so znanstveniki pri čebelah in čmrljih odkrili že vrsto presenetljivih sposobnosti – od prepoznavanja obrazov in osnovnega računanja do učenja z opazovanjem.

Novi raziskavi zdaj dodajata še en pomemben košček v mozaik njihovega vedenja.

Čeprav znanost še zdaleč ne trdi, da imajo čmrlji človeška čustva, postaja vse bolj jasno, da njihovega vedenja ni mogoče vedno razložiti zgolj z avtomatskimi refleksi.

Morda je prav to največje sporočilo novih raziskav.

Ne da smo nenadoma odkrili, da so čmrlji podobni ljudem, temveč da je narava očitno našla več načinov, kako razviti vedenje, ki ga še pred kratkim nismo pričakovali pri bitjih z možgani, velikimi komaj za makovo zrno.