Če vaš otrok pogosto izreče te stavke, bodite pozorni

Odraščanje pogosto spremljajo prepiri, nestrinjanja in želja po večji samostojnosti. Povsem normalno je, da otrok kdaj nasprotuje staršem, postavlja vprašanja in želi odločati po svoje. Vendar obstaja razlika med zdravim izražanjem lastnega mnenja in vedenjem, pri katerem otrok starše vztrajno razvrednoti, se posmehuje njihovim pravilom ali pred drugimi namerno spodkopava njihovo avtoriteto.

Tudi posamezna izrečena beseda še ne pomeni, da otrok staršev ne spoštuje. Veliko pove predvsem kontekst: kako pogosto se takšne izjave ponavljajo, s kakšnim tonom so izrečene in ali jih spremlja še drugo nespoštljivo vedenje. Kot piše portal YourTango, se nekatere fraze pogosteje pojavljajo pri otrocih, ki se s starši ne znajo ali nočejo pogovarjati na spoštljiv način.

"Vseeno mi je"

Nestrinjanje samo po sebi ni nič nenavadnega, toda popolna brezbrižnost do mnenja staršev lahko pokaže, da otrok njihovih skrbi sploh ne želi slišati. Če je ta odgovor izrečen še pred drugimi ljudmi, lahko starša hitro postavi v neprijeten in ponižujoč položaj.

Seveda ima otrok pravico do drugačnega mnenja, vendar je med besedama "ne strinjam se" in "vseeno mi je" velika razlika.

"Spravljaš me v zadrego"

Najstniki in mlajši otroci se lahko v določenem obdobju hitro znajdejo v zadregi zaradi svojih staršev. To je lahko povsem običajen del odraščanja. Težava nastane, ko otrok ta občutek izrazi z namenom, da bi starša osramotil ali ponižal pred drugimi.

Če namesto mirnega pojasnila uporabi oster, posmehljiv ali vzvišen ton, lahko s tem pokaže veliko več kot le trenutno nezadovoljstvo.

"Zakaj bi te sploh moral poslušati?"

Vprašanja o pravilih in mejah so lahko koristna. Otrok mora razumeti, zakaj nekaj velja in kakšne so posledice njegovega vedenja. Če pa je vprašanje izrečeno s sarkazmom, zavijanjem z očmi ali posmehom, se njegov pomen hitro spremeni.

Takrat ne gre več za iskanje odgovora, temveč za neposredno izpodbijanje vsake starševske avtoritete.

"Noben starš ni tak"

Primerjanje staršev z drugimi družinami je zelo pogosta taktika, zlasti kadar otrok želi doseči več svobode ali dobiti nekaj, česar mu doma ne dovolijo.

S takšno izjavo poskuša starše prikazati kot prestroge ali nerazumne.

"Pusti me pri miru"

Vsak otrok včasih potrebuje nekaj prostora, zasebnosti in miru. Zato ta stavek sam po sebi še ni znak nespoštovanja. Pomembno je, kaj se skriva za njim.

Če otrok tako odgovori na vsak poskus pogovora, na vprašanje, kako se počuti, ali na iskreno skrb starša, se lahko začne ustvarjati velika čustvena razdalja. Še posebej, če besede vedno spremljata jeza in zavračanje.

"To ni moj problem"

V družini vsakdo občasno potrebuje pomoč drugih. Otrok, ki na prošnjo ali pogovor o skupnih družinskih težavah vedno odgovarja, da se ga stvar ne tiče, lahko kaže zelo malo pripravljenosti za sodelovanje.

Takšen odziv lahko pomeni tudi zavračanje odgovornosti za posledice lastnega vedenja. Če otrok s svojimi dejanji vpliva na druge družinske člane, potem težave pogosto niso samo "problem nekoga drugega".

"Delal bom, kar bom hotel"

Želja po neodvisnosti je eden najmočnejših delov odraščanja. Otroci želijo več svobode, več odločanja in več nadzora nad svojim življenjem. Toda samostojnost ne pomeni, da pravila in posledice ne obstajajo.

Stavek "delal bom, kar bom hotel" lahko pomeni neposredno zavračanje vsakršne meje. V zdravem odnosu se otrok in starš morda ne bosta vedno strinjala, vendar bi moralo ostati vsaj nekaj prostora za pogovor, dogovor in medsebojno spoštovanje.

Pomemben je celoten odnos, ne le ena izjava

Vsak otrok lahko v jezi reče nekaj, kar pozneje obžaluje. Zato ene same izjave ni smiselno takoj razumeti kot dokaz, da otrok staršev ne spoštuje. Veliko več pove vzorec, ki se ponavlja dlje časa.

Če otrok redno ponižuje starše, ignorira njihove besede, se posmehuje pravilom in zavrača vsak poskus mirnega pogovora, je to lahko znak, da je odnos postal precej bolj zapleten od običajnega najstniškega upora. Takrat je pomembno, da se ne osredotočimo samo na posamezne besede, ampak poskušamo ugotoviti, kaj se skriva za njimi in zakaj se je komunikacija med starši in otrokom tako zaostrila.