Na obzorju premierke, ki je ukrotila italijansko politiko, rekord, za njim pa sivi oblaki

Italijanska premierka Giorgia Meloni in njena vlada bosta v petek postavili poseben rekord. To bo namreč postala vlada z najdaljšim stažem po letu 1946. Meloni bo s tem prehitela Silvia Berlusconija, ki je rekord najdaljšega staža držal s svojo drugo vlado. Ta je Italiji vladala 1.412 dni, od leta 2001 do leta 2005.

V pregovorno nestabilni italijanski politiki so pred Meloni več kot 1.000 dni zdržale le štiri vlade. Poleg Berlusconijeve druge je tu še njegova četrta vlada, medtem ko sta več kot 1.000 dni zdržala še Matteo Renzi in Bettino Craxi, poroča Reuters.

Meloni je sicer 31. premierka v zgodovini države, ki vodi 68. italijansko vlado. Številk sta si tako različni, saj je za Italijane vlada nova že, če premier izvede obsežnejšo rekonstrukcijo, sam pa ostane na položaju. V povprečju je po podatkih Reutersa italijanska vlada na položaju obstala okoli 14 mesecev, najkrajšega daha pa je bila vlada Amintoreja Fanfanija, ki je leta 1954 zdržala le 22 dni.

Razlog za nestabilne in krhke vlade se po pisanju Reutersa posredno skriva v volilnem sistemu, ki se je uveljavil po drugi svetovni vojni. Kombiniran proporcionalni sistem prinaša razdrobljen strankarski prostor in koalicijske vlade. Ker pa vlada mora ohraniti zaupnico v obeh domovih parlamenta, tudi manjše koalicijske stranke ohranijo precej moči in besede. Kljub temu velja opozoriti, da je bila italijanska zakonodajna veja oblasti dokaj stabilna. Kot piše Reuters, je namreč 9 od 18 povojnih sklicev parlamenta opravilo celoten petletni mandat, še pet sklicev pa je v parlamentu odsedelo štiri leta.

Giorgia Meloni je v italijansko politiko po prepričljivi zmagi na volitvah leta 2022 vnesla precej več stabilnosti. To ji je med drugim omogočila neenotnost opozicije in mir na desnici, kjer so si njeni Bratje Italije pokorili Ligo in stranko Naprej Italija.

Brez večjih pretresov se je premierka obdržala tudi na čelu vlade. Njeni podporniki med dosežki izpostavljajo zmanjšanje števila migrantov ter razširitev policijskih pooblastil v želji po večjem redu v državi. Analitiki so medtem za Reuters poudarili, da je vlada Giorgie Meloni obnovila zaupanje v nestabilne javne finance. Nekdanji glavni ekonomist na ministrstvu za finance Lorenzo Codogno je za omenjeni medij dejal, da je vlada prepričala vlagatelje, da je zavezana proračunski disciplini in omejila drage ukrepe prejšnjih vlad.

Trdno v sedlu, ker ni spreminjala veliko in razburjala volilcev

To pa je bilo bolj ali manj vse. "Kar zadeva spodbujanje rasti in reformo gospodarstva, ni bilo storjenega veliko," je dejal Codogno. Prav tako ni bilo resnih prizadevanj za preoblikovanje neučinkovite javne uprave, zdravstva in izobraževalnega sistema. Institucionalne reforme vlade, vključno s prenosom večjih pooblastil na predsednico vlade, so zastale.

"Eden od razlogov, zakaj je Meloni uspela ostati na oblasti štiri leta, je, da ni poskušala veliko spremeniti ali razburiti volivcev. To je morda najbolj resna lekcija, ki jo lahko izpeljemo iz tega obdobja," je za Reuters dejal vodja javnomnenjske agencije YouTrend Lorenzo Pregliasco. Ob izzivih na mednarodnem parketu, kjer se je vpliv Meloni predvsem v Bruslju in Washingtonu precej zmanjšal, pred vlado ostaja še en pomembni projekt. Pred volitvami želi sprejeti reformo volilnega sistema, ki bi uveljavil čisti proporcionalni sistem.

Stranka ali koalicija, ki bi zbrala vsaj 42 odstotkov glasov, bi avtomatsko prejela dodatnih 70 sedežev v spodnjem in 35 sedežev v zgornjem domu parlamenta. S tem bi zmagovalka imela garantirano parlamentarno večino. Zakon jo sicer omejuje na največ 220 sedežev v 400-članskem predstavniškem domu in na 133 sedežev v 200-članskem senatu.

Reformo mora jeseni potrditi še senat. Koalicija trdi, da bi tak volilni sistem Italiji prinesel več politične stabilnosti. Kritiki sistema na drugi strani koalicijo obtožujejo, da si skuša na tak način zagotoviti še en mandat.

V letu pred volitvami je namreč pred njo poseben izziv. Naprej Italija in Liga se soočata s padanjem podpore, v njuno volilno telo pa se zajeda nova skrajno desna stranka Nacionalna prihodnost upokojenega generala Roberta Vannaccija. Nastala je letos in z ostrim, skrajno desnim diskurzom kritizira aktualno vlado ter lovi njene nezadovoljne volilce.

Kot kaže, ji to dobro uspeva. Nabor julijskih anket, ki ga je zbrala agencija YouTrend, Vannaccijevi stranki kaže 7,1-odstotno podporo. S tem je še bolj prehitela Ligo (5,9 odstotka) in je le slabo odstotno točko za stranko Naprej Italija (8 odstotkov). Novinka je zabeležila najvišjo rast od vseh strank, zajetih v naboru anket.

Čeprav so Bratje Italije Giorgie Meloni daleč nad Nacionalno prihodnostjo, težave za aktualno premierko nastanejo pri koalicijski matematiki. Seštevek izidov iz nabora anket YouTrenda kaže, da ima trenutna koalicija 40,6-odstotno, opozicija pa 43,1-odstotno podporo. Če bi veljala še volilna reforma, bi večino za sestavljanje vlade dobil levosredinski tabor.

Velja poudariti, da je italijanska leva sredina znana po nesložnosti ter notranjih razprtijah. Prav tako je njena zmaga precej odvisno od liberalne stranke Akcija, ki visi na robu 3-odstotnega parlamentarnega praga. A ker krivulji strankama Liga in Naprej Italija že nekaj časa ne kažeta poti navzgor, postaja Vannacci s svojo stranko jeziček na tehtnici za novo desno(sredinsko) vlado. Meloni in general sodelovanje za zdaj zavračata, tudi če bi ga sklenila, pa bi bila koalicija neprimerno bolj nestabilna.