Prvi predsednik podmladka SDS na položaj rektorja nove javne univerze

Univerza v Novem mestu, četrta javna univerza pri nas, ob Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, bo v petek dobila svojega prvega rektorja s polnim mandatom. Po tem, ko je vlada Roberta Goloba postopek ustanovitve omenjene javne univerze začela junija lani, je maja letos imenovala vršilca dolžnosti rektorja dr. Janeza Povha, julija že v času vlade Janeza Janše, je bila tudi formalno ustanovljena.

Javna univerza je nastala s prenosom ustanoviteljskih pravic v dolenjski prestolnici delujoče zasebne univerze, s štirimi članicami in dveh zasebnih visokošolskih zavodov, na državo. Danes je vanjo skupno vključenih sedem fakultet, Visoka šola za upravljanje podeželja Grm, ki je bila tik pred koncem tretje Janševe vlade preoblikovana v javni zavod, in kot pridružena članica Javni raziskovalni zavod Rudolfovo – znanstveno in tehnološko središče Novo mesto. Tudi tega so ustanovili ob koncu tretjega vladnega mandata Janeza Janše ob protestih znanstveno raziskovalne srenje in opozicije.

Z ustanovitvijo javne univerze so bila uresničena desetletja dolga prizadevanja lokalnega okolja po oblikovanju univerzitetnega središča, v katera je bil vpet tudi sedanji minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević, ki bi v svoj domači kraj rad preselil tudi ministrstvo, ki ga vodi. Rončević je bil eden od ustanoviteljev, kasneje član upravnega odbora in predavatelj na leta 2008 ustanovljeni prvi javni novomeški fakulteti, Fakulteti za informacijske študije (FIŠ). Na tej je zadnjih šest let dekan sociolog, v preteklosti občasni politični komentator ter prvi in kasneje častni predsednik podmladka SDS dr. Matej Makarovič. Makarovič, Rončevič ter sociolog in občasni politični komentator dr. Matevž Tomšič so leta 2006 ustanovili zasebno Fakulteto za uporabne družbene študije (FUDŠ) v Novi Gorici.

Makarovič za N1

Po več neuspelih pobudah s terena je leta 2021 Janševa vlada sprejela Makarovičevo pobudo za ustanovitev novomeške univerze. Takrat, tudi zaradi pomanjkanja časa, z izjemo preoblikovanja Visoke šole za upravljanje podeželja Grm v javni zavod in ustanovitve javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo, ideja ni bila realizirana. Ob prizadevanjih novomeškega župana Gregorja Macedonija in generalnega direktorja Krke Jožeta Colariča jo je uresničila vlada Roberta Goloba, v kateri je bil minister za visoko šolstvo dr. Igor Papič. Papiča je Janševa vlada pred tedni imenovala kot enega od svojih predstavnikov v upravni odbor Univerze v Novem mestu, "kar se mi zdi zelo primerno, saj ima pomembne zasluge, da je univerza ustanovljena," je povedal za N1 Makarovič. Prav tako kot predstavnik gospodarstva v upravnem odboru sedi Colarič.

In komu se obeta mesto rektorja? Edini kandidat je Makarovič, zato jutri, ko bo senat glasoval, "ne pričakujem presenečenj, saj sem primeren kandidat za vse," je dejal za N1.

Za N1 je povedal tudi, da ni član nobene stranke, da pa je nekdanji član SDS. Funkciji častnega predsednika podmladka SDS se je, kot pravi, odrekel že pred leti "iz osebnih razlogov".

Kaj pravi v programu?

Štiriletni rektorski program je strnil na dobrih treh straneh. Med drugim je njegov cilj v tem obdobju število rednih študentov več kot podvojiti. Vse članice novoustanovljene univerze so imele v lanskem študijskem letu nekaj več kot dva tisoč študentov, pri tem jih je bila polovica rednih. "V tem času bi rad število rednih študentov dvignil vsaj na dva tisoč, povečati želimo tudi število izrednih študentov." Med slednjimi so tudi tuji študenti. Po besedah Makaroviča za zdaj prihajajo iz držav Zahodnega Balkana, nekaj tudi iz neevropskih držav, med katerimi je izpostavil Indijo. Za več kot četrtino namerava povečati obseg sredstev iz mednarodnih in raziskovalnih projektov. Zagotoviti želi vso nujno opremo za izobraževalno in raziskovalno delo ter vzpostaviti najvišje enotne standarde spremljanja in izpolnjevanja kakovosti. Pri delovanju univerze močno računa na sodelovanje z lokalnim gospodarstvom.

Študija učinkovitosti

Študija stroškovne učinkovitosti in koristi javne univerze v Novem mestu, ki sta jo lani za odločanje na vladi pripravila dr. Borut Vojinović, predavatelj na FIŠ, Alma Mater in Visoki šoli za logistiko in management, ter nekdanji finančni minister dr. France Križanič, je pokazala, da je vlada letno za koncesije in raziskave novomeškim zasebnim fakultetam namenila 4,5 milijona evrov, skupne letne stroške javne univerze sta ocenila na 20 milijonov evrov. Makarovič pravi, da je bolj kot ocena pomembno, da bodo na univerzi dobili na študenta enak znesek, kot ga dobivajo ljubljanska, mariborska in univerza na Primorskem.

Še ena javna univerza?

Kako hitro bomo dobili peto javno univerzo, za zdaj ni jasno. Jasno je le, da si že dobro leto preoblikovanja statusa iz zasebne v javno želijo tudi v Novi Gorici. "Razlogi so relativno preprosti. Potrebujemo denar za investicije v razvoj, in čeprav se zavedamo, da status javne univerze prinaša tudi določene omejitve, drugih možnosti enostavno ne vidimo," je za N1 lani povedal tamkajšnji rektor Boštjan Golob; status javne univerze bi jim z zvišanjem sredstev za visoko šolstvo prinesel tudi večje možnosti konkuriranja na sredstva za investicije, s čimer bi lahko zgradili tudi študentski kampus.

Za zdaj dlje od pisma o nameri o preoblikovanju univerze, ki so ga lani novembra podpisali minister Papič, rektor Golob, v imenu ustanoviteljic novogoriški župan Samo Turel in direktor Inštituta Jožef Stafan Leon Cizelj, še niso prišli. "Imam ustno neformalno zavezo ministra Rončeviča, da je naklonjen preoblikovanju univerze v javno. Bo pa imelo besedo pri tem tudi finančno ministrstvo," je za N1 ta teden povedal rektor in dodal, da letno - v približno osem milijonov evrov težkem proračunu univerze - državni delež za koncesije predstavlja 4,5 milijona evrov.

V Novem mestu rektorat trenutno nima svojih lastnih prostorov. Gostujejo v Rotovžu, kjer je tudi sedež novomeške občine, v prihodnjih mesecih naj bi se preselili v nekdanji Narodni dom. V prihodnosti v dolenjski prestolnici načrtujejo sodoben študentski kampus v Drgančevju, pri čemer je občina obljubila brezplačen prenos lastništva tamkajšnjega zemljišča na univerzo.