Vsi ljudje z običajnim vidom se bodo strinjali, da sta jagoda in kri približno enake barve. Toda, ali tudi vsi to barvo vidijo enako? Kaže, da ne.
Mogoče je, da barvo, ki ji vi pravite “rdeča”, nekdo drugi vidi kot barvo, ki ji vi pravite “modra”, čeprav ji bosta oba rekla “rdeča”. Sliši še zapleteno, kajne? Ampak v bistvu gre za vprašanje: Ali vsi ljudje barve vidimo na enak način? “To je vprašanje, ki smo si ga vsi zastavljali že od osnovne šole,” pravi Jay Neitz, ki preučuje barvni vid na Univerzi v Washingtonu.
V preteklosti bi večina znanstvenikov odgovorila, da ljudje z normalnim vidom zelo verjetno vidijo enake barve na enak način. Torej, da je zaznavanje barve univerzalno. Toda šele pred kratkim se je pokazalo, da morda ni čisto tako.
“Nedavni poskusi so nas pripeljali do ideje, da vsi ne vidimo istih barv,” je dejal Neitz. Drugi znanstvenik za barvni vid, in sicer Joseph Carroll z medicinske fakultete v Wisconsinu, pa je naredil še korak dlje: “Mislim, da lahko z gotovostjo trdimo, da ljudje ne vidijo enakih barv,” je povedal za Life’s Little Mysteries.
Znanstveniki so dognali, da je rdeča za nekoga drugega lahko modra in obratno. Podobno je verjetno lahko tudi z drugimi barvami, kar pomeni, da oseba, s katero skupaj občudujeta sončni zahod, le tega vidi čisto drugače.
Poskus, ki je opicam omogočil videti nove barve
Znanstveniki so namreč izvedli poskus z opicami, za katere je znano, da ne morejo zaznati rdeče in zelene barve. V poskusu so preverili, da v polju, kjer so bile med sivimi tudi zelene in rdeče pike, opice le-teh niso mogle prepoznati.
Potem pa so leta 2009 izvedli še en poskus. Opicam so v oči vbrizgali virus, ki je naključno okužil njihove celice v očeh, imenovane čepki, ki so odgovorne za barvni vid (imamo jih tudi ljudje). Virus je spremenil čepke, ki dotlej niso mogli zaznavati rdeče in zelene barve na način, da so jih lahko.
Opice so torej naenkrat lahko videle barve, ki jih prej niso, na sivi sliki so lahko našle zelene in rdeče pike. Iz tega poskusa znanstveniki sklepajo, da naši možganski nevroni ob rojstvu niso vnaprej oblikovani za odziv na barve, ampak kasneje razvijejo svojega. “Barva je povsem zaseben občutek,” pravi Carroll. So pa na podlagi tega poskusa znanstveniki pričeli razmišljati o možnostih za zdravljenje t. i. barvne slepote, pri kateri ljudje ne morejo razlikovati med določenimi barvami; recimo rdečo in zeleno ali modro in zeleno.
Čustveni odziv je enak, ne glede na to, kako vidimo barvo
Morda res vidite kri kot barvo, ki jo nekdo drug imenuje modra, nebo pa kot rdečo ali rjavo ali rumeno za nekoga drugega.
Toda naše individualne zaznave ne vplivajo na to, kako se ob pogledu na barvo krvi ali neba počutimo. Druge raziskave namreč kažejo, da obstajajo univerzalni čustveni odzivi na barve, ne glede na to, kako jih dojemamo. Ti odzivi obstajajo tudi pri številnih drugih bitjih, od rib do enoceličnih organizmov. Nekatere ribe recimo, so bolj razburjene, če je v njihovo vodo kanemo rdečo barvo, ker naj bi jih ta spominjala na kri in torej na nevarnost. Nekatere rastline pa “raje fotosintetizirajo”, ko je svetloba v njihovem okolju rumena, podobna sončevi.
Tako je tudi pri ljudeh. Tudi če dojemate nebo kot barvo, ki bi jo nekdo drug imenoval “rdeča”, bo to za vas modra barva in še vedno vas bo pomirjala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!