Nove raziskave, objavljene v znanstveni reviji The Royal Society, kažejo, da lahko fruktoza spodbuja debelost zaradi evolucijskega preživetvenega nagona, ki ljudi sili v shranjevanje energije iz fruktoze, namesto da bi jo porabili.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima približno 13 odstotkov odraslih težave s prekomerno telesno težo.
“Temeljni vzrok za debelost je energijsko neravnovesje med zaužitimi in porabljenimi kalorijami,” je razložil dr. Eamonn Laird z Univerze v Limericku na Irskem.
Kakšna je povezava med fruktozo in debelostjo
V nasprotju z glukozo, ki jo telo takoj uporabi za gorivo, fruktoza telo spodbuja k shranjevanju tega goriva. To je idealno za žival, ki spi več mesecev, za človeka s stalnim dostopom do hrane z visoko vsebnostjo sladkorja pa je lahko uživanje fruktoze nevarno.
Stalna oskrba z živili z visoko vsebnostjo fruktoze povzroča, da ljudje kopičijo maščobo, to pa vodi v debelost in s tem povezane zdravstvene težave.
Kako enostavni sladkorji vplivajo na presnovo
Molekula adenozin trifosfata (ATP) zagotavlja energijo za poganjanje vseh celičnih procesov. Fruktoza zmanjša koncentracijo te molekule v celicah in obenem zmanjša sposobnost za tvorbo ATP.
Poleg tega, da povzroča padec ravni ATP, vnos fruktoze spodbuja nadaljnji vnos hrane. Te dodatne kalorije se nato shranijo kot maščoba. Sčasoma se raven ATP spet dvigne, a shranjena maščoba ostane, kar vodi do povečanja telesne teže.
Na debelost seveda nikoli ne vpliva samo ena stvar. “Pomembni dejavniki tveganja so med drugim pomanjkanje telesne dejavnosti, nezdrav življenjski slog (kajenje in alkohol), slabe prehranske izbire, pomanjkanje vitaminov, socialno-ekonomski vzroki ter celo genetski in etnični dejavniki tveganja,” dodaja dr. Laird.
Čeprav mnogi ob fruktozi pomislijo na sadje, fruktozo najdemo tudi drugod, recimo v gaziranih pijačah, sladkanih sadnih sokovih, začimbah, prelivih za solate in različnih vrstah kruha in peciva.
Vsebnost fruktoze v sadju nas ne bi smela skrbeti, saj večina od nas ne uživa dovolj sadja. “Majhne količine sadja, ki jih zaužijemo, predstavljajo nič ali le malo tveganja,” še dodaja dr. Laird.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje