Naša božično-novoletna tradicija je obarvana s kar nekaj navadami in rituali, med njimi so praznovanje adventnega časa, obisk polnočnice, druženje z najbližjimi ob dobri hrani in pijači, odpiranje daril. Kako pa praznujejo ta čas drugod po svetu?
Italija
Božič je za Italijane izredno pomemben praznik. Lahko bi rekli, da božiča nihče ne praznuje tako kot Italijani. Za praznično mizo se družina zbere na večer pred božičem. A prava zabava ob obdarovanju se začne šele pred novim letom in traja vse do 5. januarja, ko darila nosi prijazna čarovnica Befana. V italijanski božični tradiciji ima namreč večji pomen kot Božiček prav ona. To naj bi izhajalo iz legende o svetih treh kraljih – Befana naj bi kraljem pomagala najti pot do Jezusa. Danes je v italijanski tradiciji znana kot dobrotnica otrok, ki jim v noči na 6. januar prinaša darila. Pogosto je upodobljena kot prijazna starka in čarovnica, ki na metli nosi košaro, polno daril, ter vstopa v domove skozi dimnik.
Mehika
Na drugem koncu sveta, v Mehiki, božično-novoletni čas začnejo praznovati že v začetku decembra in praznovanja trajajo vse do 6. januarja, sledi pa še veliko praznovanje 2. februarja. Njihova božična tradicija je v celoti obarvana s simboliko staroselcev, španskih običajev, zgodbami domačinov iz kolonialnega obdobja ter elementi, ki so jih pozneje v deželo prinesli Američani. Božične dejavnosti se začnejo s tradicionalnim odprtjem božičnih tržnic pozno novembra. Pri praznovanju božiča pa imajo v Mehiki velik pomen Devica Marija iz Guadalupeja, mehiška patronesa in božične tradicije, kot sta Las Posadas (veliki pohod, s katerim uprizorijo potovanje Marije in Jezusa) in Pastorelas. Povsod je ogromno živahnih barv, simbolov ter mehiških tradicionalnih božičnih dekoracij. Na božični večer se ljudje odpravijo k maši, ki ji sledi pojedina. Šestega januarja pa se vse pripravlja na prihod treh modrih mož. Vse tradicije so se izoblikovale iz obdobja pred kolonizacijo in po njej.
Južna Afrika
Božične tradicije se v Južni Afriki razlikujejo glede na regijo in kulturo, večini pa je skupno druženje z najbližjimi in pripravljanje pojedine skupaj z družino. Običajno se družina zbere in pripravi t. i. braaing, ki je tradicionalna oblika priprave hrane na žaru. Glavno božično jed tako predstavljajo marinirani zrezki in klobase, za sladico pa postrežejo puding malva s kremo. Tudi v Južni Afriki božič naznanjajo s postavljanjem božičnih dreves, ki jih okrasijo z bleščečimi okraski in ročno narejenimi afriškimi okraski.
Norveška
Na Norveškem božični čas imenujejo julebord, začne pa se v začetku decembra. To je čas, ko se Norvežani veliko družijo in veselijo. Družine se zberejo že 23. decembra, ko praznujejo mali božič. Na ta dan ima vsak družinski član svojo nalogo: okrasitev božičnega drevesa, predpriprava božičnega peciva (medenjaki, rižev puding …) in drugih tradicionalnih jedi … Na božični dan zbrana družina uživa v pojedini in praznovanju juleborda.
Nova Zelandija
Na Novi Zelandiji božič pričakajo v poletnem času, zato je del njihove božične tradicije tudi kopanje v morju. Tik pred božičem se zberejo družine in prijatelji ter skupaj uživajo ob druženju, petju božičnih pesmi in dobri hrani. Značilna hrana, ki se postreže, so meso z žara, morski sadeži in sezonska zelenjava. Na Novi Zelandiji pa božič naznani tudi posebno drevo, imenovano pohutukawa, ki je znano pa živo rdeči barvi in izhaja še iz maorske tradicije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!