Koliko življenj bi el niño lahko terjal v Sloveniji?

Poročali smo že, da bi lahko letošnji el niño, podnebni pojav, ki vpliva na vremenske razmere po vsem svetu, postal eden najmočnejših doslej zabeleženih.

El niño je naravni podnebni pojav, pri katerem se površinske vode v osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana nenavadno segrejejo.

To spremeni kroženje zraka v ozračju in vpliva na vremenske vzorce po velikem delu planeta.

Ponekod povzroča sušo in izjemno vročino, drugod obilne padavine in poplave. Njegove posledice niso povsod enake, dodatno pa jih lahko okrepi globalno segrevanje.

Vročina, ki jo povzroči el niño, pa je lahko usodna tudi za ljudi. Znanstveniki govorijo o tako imenovanih presežnih smrtih zaradi vročine. To so tiste smrti, ki jih v razmerah z običajnimi temperaturami ne bi bilo.

Izdelali spletno orodje za spremljanje in napovedovanje presežnih smrti

Zdaj je raziskovalna skupina Climate Impact Lab, povezana z univerzo v Chicagu, razvila spletno orodje, El Niño Heat Mortality Tracker., s katerim spremlja in napoveduje dodatno umrljivost zaradi visokih temperatur v obdobju letošnjega el niña.

Raziskovalci pri izračunih združujejo podatke o temperaturah, vremenske napovedi in znanstvene modele, ki opisujejo povezavo med vročino in umrljivostjo.

Po njihovih ocenah bi lahko bilo od junija 2026 do marca 2027 po svetu približno 857.000 dodatnih smrti zaradi vročine. Samo v prihodnjih šestih mesecih, od oktobra do marca, jih napovedujejo približno 373.000.

Pri tem je pomembno poudariti, da to niso dejansko preštete smrti, temveč statistične ocene.

Prav tako vseh ocenjenih smrti ni mogoče neposredno pripisati samo el niñu, saj na temperature vplivajo tudi drugi dejavniki, predvsem podnebne spremembe.

Katere so najbolj ogrožene države?

Največ dodatnih smrti raziskovalci pričakujejo v državah z visokimi temperaturami in velikim številom prebivalcev, kjer imajo ljudje pogosto tudi slabši dostop do hlajenja in zdravstvene oskrbe.

Za obdobje od oktobra 2026 do marca 2027 napovedujejo približno 56.000 dodatnih smrti v Nigeriji, 55.000 v Indiji, 29.000 v Indoneziji in 19.000 v Braziliji.

Med najbolj ogroženimi območji so zlasti deli podsaharske Afrike ter južne in jugovzhodne Azije.

To kaže tudi interaktivni zemljevid, ki z barvno lestvico prikazuje presežne smrti zaradi el niña po državah oziroma področjih.

Najbolj prizadete države so označene z odtenki rdeče in oranžne barve, malo manj z rumenimi odtenki, najmanj oziroma nič pa z belo barvo.

Koliko dodatnih smrti napovedujejo za Slovenijo?

Čeprav med objavljenimi številčnimi podatki naša država ni izrecno omenjena, pa lahko na interaktivnem zemljevidu najdemo tudi podatke za Slovenijo.

Tako je bilo v Sloveniji med junijem in septembrom 2026 po modelskih ocenah približno 94 dodatnih smrti zaradi vročine.

Največ, kar 60, naj bi jih bilo v avgustu, v juniju 16, juliju 11 in septembru sedem.

Med regijami naj bi bila najbolj prizadeta Osrednjeslovenska z 20 presežnimi smrtmi, sledita pa ji Podravska in Savinjska s 15 oziroma 13 presežnimi smrtmi.

Precej drugačna je napoved za obdobje od oktobra 2026 do marca 2027, v kateri raziskovalci napovedujejo le približno eno dodatno smrt, in sicer v Obalno-kraški regiji.

Takšna razlika ni presenetljiva, saj gre v prvem delu za poletno, v drugem pa za zimsko oceno.

V Sloveniji je nevarnost vročinske umrljivosti največja v toplejšem delu leta, medtem ko so od jeseni do pomladi visoke temperature, ki bi lahko bile nevarne, precej redkejše.

A podatke je treba razumeti previdno. Ocena 94 smrti ne pomeni, da je el niño v Sloveniji dokazano povzročil toliko smrti.

Gre zgolj za modelsko oceno dodatne umrljivosti zaradi temperaturnih razmer v obravnavanem obdobju, ne za uradno statistiko umrlih ali dokaz neposrednega vpliva el niña.

Kaj lahko pričakuje Evropa?

El niño lahko vpliva tudi na evropsko vreme, vendar so njegove povezave s temperaturami in padavinami pri nas manj neposredne in manj predvidljive kot v številnih tropskih območjih.

Zato iz napovedi izjemno močnega el niña še ni mogoče sklepati, da bo tudi Slovenijo zajela izjemna vročina.

Vročinski valovi kljub temu ostajajo pomembna zdravstvena nevarnost, predvsem za starejše, kronične bolnike in druge ranljive skupine.

Raziskovalci poudarjajo, da so njihove ocene namenjene predvsem pravočasnemu ukrepanju. Opozorilni sistemi, dostop do hladnejših prostorov, pitne vode in zdravstvene pomoči lahko preprečijo del smrti, povezanih z ekstremno vročino.

El niño je torej lahko nevaren, vendar število njegovih žrtev ni vnaprej določeno. Veliko je odvisno tudi od tega, kako dobro se bodo države in prebivalci na morebitne temperaturne skrajnosti pripravili.