Moški po operaciji možganov v obrazih neznancev vidi obrazne poteze svoje mačke

Pred približno dvema letoma je moral Karl na operacijo zaradi nepravilnosti v možganskem ožilju. Šlo je za tako imenovano arteriovensko malformacijo, pri kateri nastanejo nenormalne povezave med arterijami in venami.

Takšne žilne nepravilnosti lahko povzročijo krvavitve v možganih. Zdravniki so mu odstranili del desnega senčnega režnja, ki ima pomembno vlogo pri prepoznavanju in obdelavi obrazov.

Po operaciji pa so se 28-letniku začele dogajati čudne stvari.

Opazil je, da v obrazih ljudi, ki jih je zjutraj srečal na ulici ali videl na ekranu, vidi obrazne poteze Lune, svoje sivo-tigraste mačke: mandljasto oblikovane očesne votline, nenavadno velike zenice in celo proge, ki jih ima mačka na kožuhu.

Ugotovil je, da se to običajno zgodi, če je Luna prva, ki jo zjutraj zagleda.

Zgodilo pa se je tudi obratno. Če je zjutraj najprej zagledal človeka, je njegove ali njene poteze opazil na Luni.

Vzrok za takšno dogajanje je redka motnja vidnega zaznavanja, ki se imenuje palinopsija, piše portal Smart Up News.

Izraz izhaja iz starogrških besed πάλιν (pálin), ki pomeni "znova" ali "ponovno", in ὄψις (ópsis), ki pomeni "vid", "gledanje". Dobesedno bi torej palinopsijo lahko prevedli kot "ponovno videnje" ali "ponavljajoče se vidno zaznavanje".

In prav to je to, kar se pri tej motnji zgodi.

Podobe, ki jih je človek predhodno opazoval, ostanejo prisotne v njegovem vidnem zaznavanju ali pa se pozneje znova pojavijo.

S tem povezano popačeno zaznavanje obrazov, ki se dogaja Karlu, pa se imenuje prosopometamorfopsija (PMO) – iz starogrških besed πρόσωπον (prósōpon) /"obraz", μετά (metá)/"sprememba", μορφή (morphḗ)/"oblika" in ὄψις (ópsis)/"vid" – torej "spremenjena oblika obraza, ki ga gledamo".

V nasprotju s številnimi drugimi bolniki Karl ne vidi zgolj spremenjene oblike obraza. Zdi se, da njegovi možgani v trenutno vidno zaznavo vključujejo posamezne obrazne poteze, shranjene v spominu.

Znanstveniki z ameriškega Dartmouth Collegea so nenavadni primer opisali v znanstveni reviji Cortex.

Kako spomini vplivajo na naše zaznavanje obrazov?

Brad Duchaine je profesor psihologije in nevroznanosti na Dartmouth Collegeu, kjer že vrsto let raziskuje tovrstne motnje zaznavanja.

Po njegovi oceni Karlov primer dokazuje, da lahko možgani iz spomina prikličejo posamezne obrazne poteze, ki nato vplivajo na to, kaj človek v določenem trenutku vidi.

Pri tem ni nujno, da se prenesejo vse značilnosti določenega obraza. Možgani lahko očitno izberejo le posamezne poteze in jih prenesejo na druge obraze. Vendar Karl teh nenavadnih zaznav ne doživlja vsak dan.

Ženska, ki je v obrazih videla pudlja

Podoben primer je bil v znanstveni reviji Cortex opisan že leta 1986.

Ženska, ki je devet mesecev pred tem doživela možgansko kap, je med vožnjo z avtobusom opazila pudlja v naročju enega od potnikov.

Ko je pogled odvrnila od psa, so se ji obrazi vseh sopotnikov nenadoma zazdeli podobni pudljevemu.

Nenavadno zaznavanje se je nadaljevalo tudi po tem, ko je izstopila iz avtobusa. Izginilo je šele po približno 30 minutah.

Med primeroma pa obstaja pomembna razlika: bolnica je namesto človeških obrazov videla celoten obraz pudlja, Karl pa zaznava le posamezne poteze obrazov, ki jih je predhodno opazoval, ne pa celotnega obraza.

Redko motnjo včasih napačno diagnosticirajo

Po navedbah Duchainovega laboratorija so raziskovalci doslej že vzpostavili stik z več kot 250 ljudmi, ki doživljajo nenavadna popačenja obrazov.

Nekateri od njih so povedali, da so zdravniki njihove težave sprva pripisovali psihiatričnim motnjam in nekaterim celo predpisali zdravila za zdravljenje psihotičnih motenj.

Vendar pa je prosopometamorfopsija motnja vidnega zaznavanja, ki ima drugačne, fiziološke, ne pa psihološke vzroke.