Prvega oktobra obeležujemo mednarodni dan kave. Ob tej priložnosti je Mednarodna organizacija za kavo (ICO) zagnala pobudo, ki je namenjena nadarjenim in motiviranim mladim ter podjetnikom v kavnem sektorju. Pridelovalci kave se namreč poleg posledic pandemije covida-19, ki je zarezala tako v ponudbo kot povpraševanje, spopadajo z odlivom mlade delovne sile.
Pandemija covida-19 je v kavnem sektorju povzročila razmere brez primere, ki so prvič negativno vplivale tako na ponudbo kot povpraševanje. Pridelovalci kave so se še pred pandemijo borili z nizkimi cenami kave ter svetovnimi in okoljskimi izzivi in nevarnostmi, piše na spletni strani ICO, v katero je vključena tudi Slovenija.
Zaradi kumulativnih učinkov krize cen kave in pandemije covida-19 obstaja resna grožnja za preživetje pridelovalcev kave, pa tudi dramatično tveganje za prihodnost kave.
Vse več mladih v gospodinjstvih, ki gojijo kavo, se namreč iz “družinskega podjetja” seli na druge lokacije in delovna mesta, ki so po njihovem mnenju bolj napredna in donosna za njihovo prihodnost. Ob tem je bilo nedavno izgubljenih veliko delovnih mest, ki jih pogosto opravljajo mladi v celotni vrednostni verigi kave.
Mladi in podjetniki v kavnem sektorju so v ospredju letošnje pobude ICO, kjer so prepričani, da bodo naložbe v mlade ustvarile inovativne in trajnostne rešitve za sektor kave.
Da bi mladim ženskam in moškim omogočili gradnjo uspešne in trajnostne prihodnosti, naj bi jim pobuda, ki so jo v ICO poimenovali Coffee’s Next Generation (kava naslednje generacije), omogočila dostop do financ in znanja, razvoja spretnosti, izobraževanja, usposabljanja in mreženja.
Namen pobude je vključiti člane ICO in vse zainteresirane v kavnem sektorju, da sodelujejo z mladinskimi organizacijami, voditelji industrije in združenj, mednarodnimi organizacijami, razvojnimi in finančnimi partnerji ter potrošniki kave, da vlagajo v mlade, da oživijo njihove inovativne ideje. S tem bodo koristili celotni kavni skupnosti, da si opomore od pandemije in ustvari bolj uspešno prihodnost.
Cene kave po treh letih znova rastejo
Cene kave so sicer po treh letih nizkih cen začele okrevati in rastejo deseti mesec zapored. Kot kaže kazalnik, ki ga izračunava ICO, so se avgusta cene na mesečni ravni zvišale za 5,2 odstotka, v primerjavi z oktobrom 2020, ko se je začelo novo kavno leto, pa so bile višje za 51,3 odstotka.
Po ocenah ICO naj bi proizvajalke kave letos proizvedle 169,6 milijona 60-kilogramskih vreč kave, kar je 0,4 odstotka več kot lani. Medtem naj bi se potrošnja povečala za 1,9 odstotka na 167,01 milijona vreč, kar je še vedno 0,3 odstotka nižje kot pred izbruhom pandemije.
Največ kave spijejo Finci
Na svetu je 25 milijonov pridelovalcev kave, posel s kavo pa je ocenjen na 200 milijard dolarjev. Kava med vsemi vrstami blaga, s katerimi se trguje, zaseda drugo mesto, takoj za surovo nafto. Največ kave spijejo Skandinavci – povprečen Finec na leto spije 12 kilogramov kave, Šved 10 kilogramov, Islandec in Danec pa po devet kilogramov kave, so navedli v eni od vodilnih svetovnih pražarn kave, dunajskem Juliusu Meinlu.
Povprečen Slovenec medtem spije šest kilogramov kave na leto, doma pa največkrat skuha turško kavo in kavo v kafetjeri. Medtem v kavarnah, ki jih je v Sloveniji približno 4.000, najraje pijemo kavo z mlekom na osnovi ekspresne kave.
S povprečno plačo lahko kupimo več kave kot leta 1991
Če je prebivalec Slovenije leta 1991 s povprečno plačo lahko kupil 36 kilogramov kave, jo je leta 2020 s povprečno plačo lahko kupil 134 kilogramov, so še sporočili iz Juliusa Meinla, ki bo v sodelovanju z Inštitutom Jane Goodall Avstrija za vsako naročilo premium kave, ki ga bo do 31. oktobra prejel od svojih poslovnih partnerjev v hotelih, kavarnah in restavracijah, v Tanzaniji posadil eno drevo. Po pričakovanjih bodo posadili 12.000 dreves.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!