Raziskave kažejo, da tudi žuželke čutijo bolečino

Ko gre za živali, ljudje običajno občutek bolečine ali pa čustev nasploh pripisujemo tako imenovanim više razvitim bitjem, kot so sesalci, do neke mere tudi ptičem, plazilcem in ribam, medtem ko žuželke ali pajke pogosto dojemamo kot nekakšne "žive robote".

Zato z veliko večjo lahkoto z udarcem pokončamo komarja kot pa recimo psa … ali kokoš.

Toda nove raziskave kažejo, da imajo žuželke veliko bolj razgiban svet občutkov in celo čustev, kot mislimo.

Poskus s črički kaže na to, da občutijo bolečino

Dokaze za bolečino pri drugih vrstah je namreč težko potrditi, zato znanstveniki iščejo vedenjske znake, ki kažejo na to.

Ena od novejših raziskav je tako pokazala, da vsaj črički kažejo znake, da čutijo bolečino, saj si poškodovano tipalko božajo in negujejo precej podobno, kot pes neguje svojo poškodovano taco, je pisal britanski časnik The Guardian.

"Ko vidimo psa, ki šepa, si liže taco ali drži eno tačko dvignjeno, takoj rečemo: ‘To boli, gotovo ga boli,’" pojasnjuje Thomas White, entomolog z univerze v Sydneyju.

Znanstveniki zato iščejo podobne odzive tudi pri drugih živalih, vključno z žuželkami.

V študiji, objavljeni v reviji Proceedings of the Royal Society, so več deset čričkov naključno razdelili v tri skupine.

Nekaterim so se ene tipalke dotaknili z ogretim spajkalnikom, drugi so prejeli enak dotik z neogretim orodjem, tretja skupina pa je služila kot kontrolna.

Spajkalnik so nastavili na 65 stopinj Celzija – dovolj vroče, da je bilo za čričke verjetno "nekoliko neprijetno", vendar brez trajnih poškodb, pravi White.

Črički, ki so prejeli vroč dotik, so "izrazito" usmerjali pozornost na prizadeto tipalko: pogosteje so jo negovali in se ji posvečali dlje časa.

"Niso bili samo vznemirjeni ali zmedeni. Pozornost so usmerili prav na tipalko, ki jo je zadela vroča konica," pravi raziskovalec.

Preostali črički pa so bili sicer nekoliko vznemirjeni, vendar so se zelo hitro vrnili k običajnemu vedenju.

Zakaj žuželke obravnavamo drugače?

White meni, da bi takšne vedenjske odzive brez težav prepoznali kot bolečino, če bi jih opazovali pri hišnih ljubljenčkih ali ljudeh. "Kar odpira vprašanje: zakaj pri žuželkah ne sklepamo enako?"

Odgovor je po njegovem povezan s človeško zgodovino, kulturo in dejstvom, da so nam žuželke precej manj podobne.

Znanost pa postopoma spreminja pogled na to področje in razkriva vse več o možganih, vedenju in doživljanju žuželk.

"To niso zgolj majhni stroji," pravi White. "Imajo bogate sposobnosti učenja, sprejemanja kompleksnih odločitev in tehtanja kompromisov."

Študije so pokazale, da se čmrlji vedejo igrivo, ko valjajo obarvane lesene kroglice, medtem ko čebele pod stresom kažejo znake pesimizma.

Izredna profesorica Kate Umbers z univerze Western Sydney in direktorica organizacije Invertebrates Australia meni, da je logično, da bi lahko bile žuželke naslednje.

"Z evolucijskega vidika so žuželke pravzaprav kopenski sorodniki rakov – imajo skupnega prednika."

Ljudje žuželke "ves čas podcenjujemo", pravi Umbersova, ki pri raziskavi ni sodelovala.

"Ljudje pogosto slabo cenimo bitja, ki so drugačna od nas"

Čeprav so žuželke majhne in imajo več nog, so sposobne izjemnih podvigov in inteligence, pravi raziskovalka.

"Upam, da bo ta študija ljudi spodbudila, da pogledajo onkraj razlik med ljudmi in žuželkami ter razvijejo empatijo, ki jo sicer naravno čutijo do drugih živih bitij."

"Spodbuja nas, da bolj premislimo o načinu, kako ravnamo s temi vrstami – in da ne posežemo takoj po insekticidu."

Do zdaj se je večina raziskav o bolečini in kogniciji žuželk osredotočala na čebele.

Vprašanje bolečine pa je še posebej pomembno pri čričkih – "kokoših in kravah sveta žuželk", kot pravi White –, saj jih v milijardah in bilijonih gojijo za hrano, krmo in raziskave.

"Če so sposobni doživljati boljše ali slabše življenje, potem bi morali to upoštevati."