Raziskovalci odkrili skrb vzbujajoč učinek El Niña

Pojav El Niño poznamo že zelo dolgo. Že v 17. stoletju so ime El Niño, ki pomeni Jezušček, uporabljali perujski in ekvadorski ribiči za pojav, ko se je decembra občasno pojavila nenavadno topla morska voda ob obali Južne Amerike, kar je močno zmanjšalo ribolov.

Leta 1891 je perujski kapitan Camilo Carrillo prvi uradno opisal pojav kot pomemben oceanografski dogodek.

Šele v 60-ih in 70-ih letih preteklega stoletja pa so znanstveniki dokončno povezali segrevanje oceana in spremljajoče atmosferske spremembe v enoten sistem in ga poimenovali z imenom, ki so ga uporabili južnoameriški ribiči.

Vse od takrat je El Niño predmet številnih raziskav, ki ugotavljajo njegov vpliv na življenje na našem planetu, tudi na človeško družbo.

In v eni zadnjih raziskav ugotavljajo, da je pojav povezan tudi z oboroženimi spopadi, poroča portal Smart Up News.

Suša v času El Niña poveča verjetnost oboroženih konfliktov

Povezavo so ugotovili raziskovalci z univerze Rice, ki so preučevali, kako so veliki podnebni vzorci povezani z oboroženimi konflikti.

Njihova študija je bila objavljena v strokovni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS).

Ekipa je analizirala podatke o konfliktih iz več kot 70 let. Posebej izstopa ugotovitev, da se med pojavom El Niño tveganje za oborožene konflikte poveča predvsem tam, kjer zmanjka padavin.

Ko se v času El Niña morska voda nenavadno segreje, to spremeni zračne tokove in vreme v številnih delih sveta. Nekatere regije dobijo več dežja, druge občutno manj.

Za konflikte je po ugotovitvah študije ključna predvsem suša. V regijah, ki med El Niñom postanejo bolj sušne, so raziskovalci našli precej jasnejše povezave z večjim tveganjem za oboroženo nasilje.

V regijah, kjer El Niño prinese več padavin, je bila povezava šibkejša.

Suša številne regije prizadene neposredno. Pridelek je manjši, vode in pašnikov je manj, prihodki upadejo.

Tam, kjer že obstajajo politične napetosti ali oborožene skupine, lahko dodatni pritisk konflikte še zaostri.

V regijah, ki so se med El Niñom izsušile, je bila povezava s konflikti skoraj dvakrat močnejša kot na območjih z več dežja.

Vojne so verjetnejše med El Niñom kot med La Niño

Močan El Niño je v enem od modelov študije povečal verjetnost novega oboroženega konflikta za 46 odstotkov v primerjavi s pojavom La Niña, ki je v grobem nasprotje El Niña - takrat tropski Tihi ocean postane nenavadno hladen.

Znanstveniki so s pomočjo modelov izračunali, da je v letu z močnim pojavom La Niña je bila ocenjena verjetnost novega oboroženega konflikta 3,6 odstotka. V letu z močnim El Niñom pa se je povečala na 4,9 odstotka.

Razlika se morda zdi majhna, vendar pomeni relativno povečanje za 46 odstotkov.

Za države s šibkimi institucijami, omejenimi viri in že obstoječimi napetostmi je lahko tak dodaten pritisk politično zelo pomemben.

Podoben vzorec ugotovili tudi na področju Indijskega oceana

Poleg El Niña so raziskovalci preučevali tudi podoben pojav v Indijskem oceanu, imenovan "Dipol v Indijskem oceanu".

Gre za temperaturne razlike v Indijskem oceanu, ki vplivajo na deževne sezone v vzhodni Afriki in jugovzhodni Aziji.

Ugotovili so podoben vzorec, ki posebej vpliva na vzhodno Afriko in jugovzhodno Azijo.

V močno prizadetih regijah, kot so Etiopija, Somalija, Komorski otoki in Indonezija, so raziskovalci prav tako zaznali večje tveganje za konflikte.

Povezava je bila posebej izrazita, kadar se toplota v Indijskem oceanu neugodno razporedi.

Takrat nekatere regije nenadoma postanejo zelo sušne ali zelo mokre. Takšni hitri preobrati pa močno obremenijo kmete, živinorejce in državne institucije.

Tisti, ki morajo načrtovati pridelek, količine semen ali zaloge vode, potrebujejo zanesljive letne čase.

Če pa se vremenski vzorci nenadoma spremenijo, ostane manj časa za prilagajanje.

Posledično lahko izgube nastanejo hitreje, družbene napetosti pa se zaostrijo.

Podnebje samo po sebi ne povzroča vojn

Raziskovalci oboroženih konfliktov ne pripisujejo posameznim vremenskim dogodkom.

"Ne moremo z gotovostjo trditi, da podnebje povzroča konflikte," pravi profesor statistike Frederi Viens, ki je sodeloval v raziskavi. "Lahko pa rečemo, da nekateri podnebni vzorci spreminjajo verjetnost konfliktov."

Poleg podnebnih vplivov imajo pomembno vlogo politična nestabilnost, revščina, oborožene skupine in družbene napetosti.

Sem sodijo šibke vlade, revščina in pomanjkanje zaposlitvenih možnosti, stare politične ali etnične napetosti, obstoj različnih oboroženih skupin in spori zaradi zemlje, vode ali oblasti.

Podnebne razmere v takšnih okoliščinah predstavljajo dodaten pritisk. Lahko poslabšajo obstoječe težave, ne nadomestijo pa političnih vzrokov nasilja.

Ugotovitve so še pomembnejše v luči podnebnih sprememb

Študija sicer preučuje naravne podnebne vzorce, kot je El Niño. Kljub temu je pomembna tudi povezava z globalnim segrevanjem.

Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, spreminjajo padavinske vzorce, vročinske valove in suše. Spreminjajo se lahko tudi načini, kako podnebni vzorci vplivajo na vreme v oddaljenih regijah.

To lahko pomeni, da bodo regije, ki so bile doslej manj prizadete, v prihodnje pod večjim pritiskom, ali pa bodo znana krizna območja ekstremne vremenske pojave doživljala pogosteje in intenzivneje, še pišejo raziskovalci.