Kje v Evropi največ ljudi plačuje za spletne naročnine? Slovenija na repu lestvice

Plačljive spletne naročnine so postale del vsakdanjika številnih evropskih gospodinjstev. Od Netflixa in Disney+, spremljanja neposrednih športnih prenosov na različnih platformah, do glasbenih platform za pretakanje glasbe in poslušanje podkastov.

Po najnovejših podatkih Eurostata, kjer so analizirali podatke za leto 2025, pa se pripravljenost Evropejcev, da sežejo v žep za digitalne vsebine, med posameznimi državami močno razlikuje.

Katere države sodijo v vrh?

Delež uporabnikov, ki plačuje za spletne storitve, na ravni EU znaša 32,7 odstotka. To pomeni, da po podatkih Eurostata spletne naročnine plačuje skoraj vsak tretji Evropejec.

Stopnja pripravljenosti za plačevanje digitalnih vsebin pa med posameznimi državami članicami se močno razlikuje. Naročniške storitve so še posebej priljubljene v gospodinjstvih na severu in zahodu Evrope, medtem ko nekateri deli vzhodne Evrope močno zaostajajo.

Na vrhu lestvice je Irska, kjer je naročnino na pretočne video ali športne vsebine plačevalo 63,9 odstotka uporabnikov interneta. Sledi ji Danska z 61,1 odstotka, na tretjem mestu pa je Nizozemska z 59,2 odstotka.

Najnižji delež naročnikov v Evropski uniji so zabeležili v Bolgariji, kjer njihov delež znaša le 9,3 odstotka. Takoj nad njo pa je Slovenija s 13,7 odstotka, sledita pa ji Latvija s 16,7 in Litva s 17,4 odstotka.

Razčlenitev podatkov po državah članicah tako razkriva izrazito geografsko ločnico. Podatki nakazujejo izrazit razkorak med severnimi in zahodnimi članicami EU, kjer so plačljive digitalne vsebine precej bolj razširjene, ter nekaterimi državami srednje in vzhodne Evrope.

Za glasbene storitve plačuje skoraj četrtina uporabnikov

Eurostat je primerjal tudi druge vrste plačljivih spletnih vsebin. Za avdio platforme, ki omogočajo poslušanje glasbe in podkastov, kot sta Spotify in YouTube Music/Premium je leta 2025 plačevalo 23 odstotkov uporabnikov interneta v EU.

Veliko manj Evropejcev pa je pripravljenih plačevati za dostop do spletnih novic, digitalnih časopisov in revij. Takšno naročnino je imelo 7,2 odstotka uporabnikov.

Še nekoliko nižji je delež pri storitvah, kot je Xbox Game Pass. Zanje je plačevalo 6,1 odstotka uporabnikov interneta.

Ker digitalne storitve postajajo vse pomembnejši del vsakdanjih navad sodobnih gospodinjstev, ti podatki kažejo na izrazito razdrobljeno digitalno krajino po vsej Evropi.

Pritisk potrošnikov

Ob čedalje večji razširjenosti naročnin pa se ponudniki pretočnih vsebin v Evropi srečujejo tudi s kritikami zaradi višanja cen njihovih storitev.

Na Nizozemskem je potrošniška organizacija proti Netflixu vložila tožbo zaradi podražitev naročnin, ki naj bi se od leta 2017 zvišale kar do 75 odstotkov. Morebitno škodo za uporabnike je ocenila na do 673 milijonov evrov. A to je le eden izmed več takšnih postopkov v Evropi.

Tudi sodišče v Italiji je aprila razsodilo, da so bile Netflixove podražitve v državi nezakonite. Podjetje se je na odločitev sodišča pritožilo, a če bo odločitev obstala, bo Netflix moral več milijonom italijanskih naročnikov vrniti denar. Prav tako je vse več nemških sodišč v podobnih pravnih postopkih odločilo sodbo v korist potrošnikov. Postopek poteka še v Španiji, medtem ko se je spor v Avstriji končal z izvensodno poravnavo o odškodnini.

O tem, kaj bi to lahko pomenilo za slovenske naročnike, smo pred časom povprašali tudi Zvezo potrošnikov Slovenije. O tem smo podrobneje pisali v članku Sodišče v Italiji odločilo, da mora Netflix naročnikom vrniti denar. Kaj pa pri nas?