Študija je pokazala, da znajo tudi ribe računati

Magazin 25. Apr. 202217:30
Delite:
ribi
Foto: Profimedia

Ostrižniki in morski biči lahko izvajajo preproste računske operacije, kot je seštevanje in odštevanje v obsegu od ena do pet. To je pokazala nedavna študija, ki so jo opravili na univerzi v Bonnu.

Denimo, da je na mizi nekaj kovancev. Dovolj je en sam pogled, da ugotovite, koliko jih je skupaj. Ostrižniki in morski biči pa naj bi nam bili v tem pogledu presenetljivo podobni – majhne količine lahko zaznajo zelo natančno, in to verjetno brez štetja. Lahko se denimo izučijo zanesljivo razlikovati količino tri od količine štiri.

To dejstvo je pravzaprav znano že nekaj časa, vendar pa je skupina znanstvenikov z inštituta za zoologijo na univerzi v Bonnu zdaj dokazala, da lahko obe vrsti celo računata. “Živali smo izučili preprostega seštevanja in odštevanja,” je povedala dr. Vera Schluessel, avtorica študije. Pri čemer so začetno vrednost povečali ali zmanjšali za eno enoto.

Toda kako vprašaš ribo, kolikšen je rezultat 2 + 1 ali 5 – 1?

Raziskovalci so uporabili metodo, ki je že bila uspešno uporabljena za testiranje matematičnih sposobnosti čebel.

Ribam so pokazali zbirko geometrijskih oblik, na primer štiri kvadrate. Oblike so bile obarvane modro ali rumeno. Modra pomeni prištej eno, rumena pomeni odštej eno.

Po prikazu prvega dražljaja (štirje kvadrati) so živalim pokazali dve novi fotografiji z rezultati – eno s petimi in drugo s tremi kvadrati. Če so ribe zaplavale k pravilni fotografiji, denimo k fotografiji s petimi kvadrati v modri barvi, so bile nagrajene s hrano. Če so zaplavale k napačni fotografiji, torej k napačnemu odgovoru, nagrade niso prejele.

Sčasoma so se ribe naučile povezovati modro barvo s seštevanjem in rumeno z odštevanjem.

Ribam so nato predstavili še nekoliko težje naloge – namenoma so izpustili nekatere izračune. A tudi pri teh testih so pogosto izbrale pravilen odgovor. Nato so testirali tudi z različnimi oblikami: štiri so jim denimo predstavili z velikim in majhnim krogom, kvadratom in trikotnikom, medtem ko je bil rezultat predstavljen le s trikotniki ali kvadrati različnih velikosti.

Živali so tako morale prepoznati število objektov in hkrati sklepati o pravilu izračuna glede na barvo. Oba podatka so morale zadržati v delovnem spominu, ko je bila prva fotografija zamenjana s fotografijami z rezultati. In potem so se morale odločiti za pravilen rezultat. Gre za podvig, ki zahteva zapletene miselne sposobnosti.

Kar je precej presenetljivo, saj ribe nimajo dela možganov, ki je odgovoren za zapletene kognitivne naloge pri sesalcih. Poleg tega ni znano, da bi katerakoli vrsta rib v naravi imela posebno dobre številčne sposobnosti.

Avtorica vidi rezultate poskusov tudi kot potrditev, da smo ljudje nagnjeni k podcenjevanju drugih vrst – še zlasti  če ne pripadajo naši ožji družini ali sesalcem na splošno. Poleg tega ribe niso posebno prikupne, nimajo mehkega krzna ali perja – tako nas precej manj nas skrbi, ko umirajo v brutalnih praksah komercialne ribiške industrije.

Vir: www.uni-bonn.de

Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar