Od leta 2011 obstaja umetno ustvarjen jezik, da bi ga lahko razumeli govorci kateregakoli slovanskega jezika. Preverite, ali ga razumete.
“Ali kot Slovan lahko razumete, kaj govori ta moški?” je ob videu zapisal uporabnik omrežja X. Zase je dejal, da ga zaradi svojih srbskih korenin lahko razume.
“Gre za esperanto slovanskih jezikov,” je še dodal. Moški na posnetku govori v jeziku, ki vam bo verjetno zvenel kot češki, slovaški ali poljski, kar ni nenavadno, saj je možakar Čeh, ki ni jezikoslovec, temveč matematik in programer. Jezik, ki ga govori, je medslovanski jezik oziroma “medžuslovjanski”, kot se izvirno imenuje. V tujini ga poznajo kot “interslavic”. Moškemu je ime Vojtech Merunka in je eden od tvorcev jezika.
Ste razumeli? Verjetno ste.
Slovanski jeziki so si med seboj bolj podobni kot germanski ali romanski
Če ste kdaj prisluhnili kateremu drugemu slovanskemu jeziku ali brali besedila, ste morda brez težav prepoznali ali razumeli posamezne besede, morda celo razumeli smisel besedila. To ni tako nenavadno.
Slovanski jeziki so med vsemi indoevropskimi jeziki med seboj ohranili največ podobnosti, pravijo jezikoslovci, saj so se v primerjavi z drugimi skupinami na posamezne jezike začeli deliti precej pozno. Podobnosti so še posebej opazne znotraj treh glavnih slovanskih jezikovnih skupin, vzhodnoslovanske (beloruščina, ruščina in ukrajinščina); južnoslovanske (bosanski, bolgarski, hrvaški, makedonski, srbski in slovenski) in zahodnoslovanske (češki, poljski, slovaški in lužiškosrbski). Slovenci zato še najlažje brez prevoda razumemo južnoslovanske jezike, razen morda bolgarskega in makedonskega. Ker ima naš jezik nekatere podobnosti tudi s češkim in slovaškim jezikom, lahko precej dobro razumemo tudi ta.
Kljub podobnosti pa so hkrati razlike med slovanskimi jeziki tolikšne, da je včasih med pripadniki različnih narodov težaven že osnovni dialog. Zato ne preseneča, da se predvsem mlajše generacije pri sporazumevanju raje zatekajo k angleščini. Tudi zato so se že večkrat v zgodovini pojavili poskusi ustvarjanja jezika, ki bi ga lahko razumeli pripadniki vseh slovanskih narodov – nekakšnega slovanskega esperanta ali panslovanskega jezika.
Kratka zgodovina medslovanščine
Prvi je potrebo po medslovanskem jeziku že sredi 7. stoletja opisal hrvaški duhovnik Juraj Križanić, ki je verjel, da bi se z večjim razumevanjem med slovanskimi narodi lahko bolje razumeli tudi Katoliška in Pravoslavna cerkev.
Križanića zgodovinarji štejejo kot prvega panslavista. Panslavizem je bilo gibanje, ki je zaživelo sredi 19. stoletja – dve stoletji po Križaniću. Prav tako kot Križanić so se predstavniki gibanja zavzemali za tesnejše sodelovanje med slovanskimi narodi, pa tudi njihovo večjo neodvisnost. Takrat so zaživeli tudi prvi predlogi za medslovanski jezik, ki so večinoma temeljili na starocerkveni slovanščini, narečju južnoslovanskega jezika iz 9. stoletja, ki so ga govorili na območju današnje Severne Makedonije. Starocerkveno slovanščino sta s prevodom Svetega pisma utemeljila sv. Ciril in Metod, ki sta med južnimi Slovani širila krščanstvo. Ta jezik je kasneje postal nekakšen uradni jezik predvsem Pravoslavne cerkve in se v pravoslavni liturgiji uporablja še danes.
Projekti ustvarjanja vseslovanskega jezika so se nadaljevali vse do danes in v zadnjih nekaj desetletjih je potekalo več vzporednih tovrstnih projektov. Leta 2011 se je več teh projektov združilo v enega in tako ustvarjen jezik je dobil ime medslovanščina. Tudi ta temelji na starocerkveni slovanščini in na sodobnih slovanskih jezikih. Po konferenci o medslovanskem jeziku leta 2017 je medslovanščina ostala tudi edini uradni medslovanski jezikovni projekt, ki se še nadaljuje.
Slovnično je medslovanščina precej podobna slovenščini. Je pregiben jezik, kar pomeni, da pozna sklanjanje in spreganje. Ima tri spole (moški, ženski in srednji) in šest sklonov (enakih kot slovenščina), več sklanjatev, a samo dve števili (ednino in množino). Uradni pisavi za zapisovanje jezika sta dve, latinica in cirilica).
Obstaja tudi močno poenostavljena rszličica medslovenščine, slovianto.
“Po besedah ustvarjalcev jezika je glavni namen jezika olajšanje sporazumevanja, zlasti zaradi naraščajočega števila turistov iz slovansko govorečih držav, ki potujejo znotraj in zunaj slovanofonskega območja,” piše na uradni spletni strani medslovanščine. Glavni poudarek jezika je na takojšnji razumljivosti, ne pa na učenju jezika.
Na Wikipediji piše, da je medslovanski jezik leta 2020 uporabljalo okoli 7.000 ljudi. Sicer pa poleg uradne spletne strani o medslovanskem jeziku obstajajo tudi skupina na Facebooku, kanal na YouTubu in Medžuviki“, odprta spletna enciklopedija v medslovanskem jeziku. Jezik ima tudi svojo zastavo.
Medslovanščina ima danes izdelane slovarje in učbenike v več jezikih. Ustvarjalci in govorci ter opazovalci se vsako leto zberejo tudi na konferenci. V jezik je prevedenih več knjig svetovne literature, na spletu pa je mogoče najti kar nekaj strani v medslovanščini. Leta 2019 je bila medslovanščina predstavljena v filmu Pisana ptica, kjer je služila kot jezik podeželskega prebivalstva.
Brez medslovanskega prepira ne gre
Seveda pa brez medslovanskega prepira tudi pri projektu medslovanskega jezika ne gre. Avtorji medslovanščine v posebni izjavi na spletni strani opozarjajo na slovaškega lingvista Marka Hučka, ki naj bi imel “ekstremno sovražen odnos do ostalih medslovanskih projektov” in meša štrene potencialnim interesentom z različnimi spletnimi domenami in trditvami, da medslovanski jezik temelji na njegovem projektu “slovio”, kar pa avtorji medslovanščine zavračajo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje