Znanstveniki odkrili, zakaj so oranžne mačke tako posebne

Oranžne mačke že dolgo veljajo za ene najbolj prikupnih in prepoznavnih mačjih spremljevalcev. Njihova značilna barva, igriv značaj in pogosto nekoliko nagajivo vedenje so osvojili srca številnih ljubiteljev živali. Toda za njihovim posebnim videzom se skriva nekaj precej bolj zanimivega kot zgolj nenavadna kombinacija pigmentov. Znanstveniki so namreč odkrili genetsko posebnost, ki naj bi bila edinstvena za domače mačke.

Raziskava, ki so jo izvedli znanstveniki z univerze Stanford in leta 2025 objavili v reviji Current Biology, je razkrila, da oranžna barva mačje dlake nastane zaradi posebne genetske mutacije. Ta se deduje drugače kot podobne barvne lastnosti pri večini drugih sesalcev. Odkritje obenem pomaga pojasniti, zakaj je med oranžnimi mačkami toliko več samcev kot samic.

Skrivnost se skriva v enem samem genu

Barva mačje dlake je odvisna od pigmentov, ki jih proizvajajo posebne celice. Pri tem sta najpomembnejša dva: eumelanin, ki ustvarja temnejše odtenke, in feomelanin, ki je odgovoren za rdečkaste, rumene in oranžne tone.

Raziskovalci so ugotovili, da ima pri značilni oranžni obarvanosti mačk pomembno vlogo gen z imenom ARHGAP36. Ta sicer običajno ni povezan z določanjem barve dlake, vendar se pri oranžnih mačkah zaradi posebne mutacije aktivira tudi v celicah, ki proizvajajo pigment.

Vodja raziskave Christopher Kaelin je pojasnil, da je znanstvenike že dolgo zanimalo nenavadno dedovanje oranžne barve, predvsem njena povezanost s kromosomom X. Prav ta posebnost jih je pripeljala do odkritja drugačnega genetskega mehanizma.

Posebnost mutacije je v tem, da spremeni delovanje gena v določenih celicah, zaradi česar se poveča nastajanje pigmenta, odgovornega za oranžne odtenke. Tako lahko razmeroma majhna sprememba v DNK povzroči zelo opazno razliko v videzu živali.

Zakaj je kar 80 odstotkov oranžnih mačk samcev?

Ena najbolj zanimivih posebnosti oranžnih mačk je razmerje med spoloma. Ocenjuje se, da je približno 80 odstotkov oranžnih mačk samcev. Razlog za to ni povezan z njihovim vedenjem ali življenjskim slogom, temveč z načinom dedovanja genetske lastnosti.

Ključno vlogo ima kromosom X. Samci imajo en kromosom X in en kromosom Y, samice pa dva kromosoma X.

Ker je genetska sprememba povezana s kromosomom X, je pri samcih za pojav oranžne barve dovolj že ena ustrezna kopija mutacije. Pri samicah je položaj nekoliko drugačen. Da bi bile popolnoma oranžne, morajo ustrezno različico gena podedovati na obeh kromosomih X.

Prav zato so povsem oranžne samice precej redkejše. To pa ne pomeni, da jih ni. Samice lahko zaradi različnih kombinacij genetskih različic razvijejo tudi značilne večbarvne vzorce, kot sta želvovinasta in kaliko obarvanost.

So oranžne mačke res bolj nagajive in družabne?

Če vprašate lastnike oranžnih mačk, boste pogosto slišali podobne zgodbe. Njihovi ljubljenčki naj bi bili izjemno družabni, radovedni, igrivi in včasih tudi precej nepredvidljivi. Na spletu so oranžne mačke zaradi svojih domnevno posebnih navad postale pravi fenomen, številni lastniki pa se šalijo na račun njihovega nekoliko nenavadnega vedenja.

Toda ali je za njihovim slovesom tudi znanstvena podlaga?

Kaelin je opozoril, da se oranžne mačke pogosto opisuje kot bolj družabne in nagajive, nekateri pa jim pripisujejo tudi manjšo inteligenco. Zanimivo je, da ima gen ARHGAP36 vlogo tudi v določenih delih možganov, ki sodelujejo pri uravnavanju kompleksnega socialnega vedenja.

To odpira zanimivo možnost, da bi lahko obstajala povezava med genetskim mehanizmom, odgovornim za oranžno barvo, in določenimi vedenjskimi značilnostmi.

Vendar raziskovalci poudarjajo, da za zdaj ni kakovostnih znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali, da so oranžne mačke zaradi svoje barve dlake tudi osebnostno drugačne od drugih mačk. Njihov sloves je zato za zdaj bolj zanimiva domneva kot znanstveno potrjeno dejstvo.

Majhna sprememba v DNK, ki povzroči veliko razliko

Znanstvenike je posebej presenetilo, kako natančno deluje odkrita genetska sprememba. Mutacija namreč vpliva na aktivnost gena v celicah, ki sodelujejo pri nastajanju pigmenta, medtem ko se njegova običajna funkcija v drugih celicah očitno bistveno ne spremeni.

Po Kaelinovih besedah je zanimivo predvsem to, da ima lahko tako majhna sprememba tako izrazit vpliv na videz živali, ne da bi očitno povzročila škodljive posledice za njeno zdravje.

Raziskovalci še vedno preučujejo, kako natančno ta mehanizem deluje in zakaj ima tako specifičen učinek na obarvanost dlake.