Znanstveniki so globoko pod švicarskimi Alpami sprožili kar 8.000 potresov

Konec aprila letos so švicarski in italijanski raziskovalci v 50 urah okoli 1.000 metrov globoko pod švicarskimi Alpami skozi dve vrtini v tla vbrizgali 750.000 litrov vode in s tem sprožili kar 8.000 potresov.

Na srečo so bili potresi premajhni, da bi jih ljudje občutili ali da bi povzročili škodo na površju.

Toda, zakaj so to počeli in ali je nevarno?

Gre za projekt, imenovan Fault Activation and Earthquake Rupture (FEAR) – Aktivacija prelomov in potresnih ruptur oziroma za načrtno sprožanje tektonskih prelomov in potresov.

Projekt vodi skupina raziskovalcev švicarske univerze ETH iz Züricha v sodelovanju z univerzo RWTH Aachen in italijanskim inštitutom INGV.

Eksperiment so izvedli v podzemnem laboratoriju za geoznanosti in geoenergijo Bedretto v Švici, ki leži 1.000 metrov pod švicarskimi Alpami in omogoča opazovanje premikanja prelomov neposredno pri njihovem izvoru.

Želijo razumeti, kaj se dogaja v globinah Zemlje, ko se ta premika

"Potresi sodijo med najbolj uničujoče naravne nevarnosti, s katerimi se sooča človeštvo," piše na spletni strani raziskovalnega projekta, katerega kratica "FEAR" v angleščini pomeni "strah".

Znanstveniki so poskus izvedli, da bi "razumeli, kaj se dogaja v globinah Zemlje, ko se ta premika", in upajo, da bodo ugotovitve pomagale bolje razumeti naravne sprožilce potresov – in kako jih preprečiti.

"Čeprav znanstveniki že desetletja poskušajo napovedovati potrese, danes ne obstaja metoda, ki bi lahko z gotovostjo in natančnostjo predvidela, kje in kdaj bo prišlo do velikega potresa," je za Daily Mail povedal profesor Domenico Giardini, eden vodilnih raziskovalcev projekta.

Zato upajo, da bodo s povzročanjem majhnih potresov lahko izvedeli več o tem, kako potresi nastanejo in kaj se pred in med potresom dogaja v notranjosti Zemlje.

"Poleg tega pomanjkljivo razumevanje procesa nastanka potresov predstavlja veliko oviro za obsežnejšo uporabo globinske geotermalne energije v vročih, a slabo prepustnih kamninskih rezervoarjih – skoraj neizčrpnega vira energije, ki bi ga bilo mogoče izkoriščati z zelo majhnim okoljskim odtisom," so zapisali na spletnih straneh.

Potresi so bili prešibki, da bi jih lahko zaznali na površju

Da bi dosegli prelomnico, so morali raziskovalci najprej zgraditi 120 metrov dolg predor, ki se začne 2,2 kilometra od vhoda v glavni predor Bedretto.

Nato so na prelomnem območju in okoli njega postavili gosto mrežo senzorjev za spremljanje vsega – od temperature do seizmične aktivnosti.

Ekipa je 22. aprila začela v tla vbrizgavati vodo, da bi sprožila seizmične dogodke. Skupno so v približno 50 urah delovanja vbrizgali 750.000 litrov vode.

V nekem trenutku pa so morali eksperiment prekiniti.

"Odločitev za prekinitev eksperimenta smo sprejeli, ko se je vse več seizmičnih dogodkov začelo pojavljati zunaj osrednjega merilnega omrežja, kar je omejilo možnosti njihove znanstvene analize," so pojasnili člani ekipe.

Na srečo je bila seizmična aktivnost precej nižja od pričakovane.

Pred začetkom poskusa so raziskovalci navedli, da nameravajo ustvariti potrese z magnitudo 1. Ljudje na površju običajno zaznajo potrese z magnitudo 2,5 ali več, so zapisali na spletni strani.

Merjenja med in po poskusu pa so pokazala, da jim je to uspelo.

"Tresenje tal zunaj predora je bilo od 5.000- do 6.000-krat nižje od projektnih vrednosti pospeška tal, določenih v švicarskih standardih. Najvišje vrednosti pospeška tal so znašale 0,000014 g pri vhodu v predor, 0,0000167 g na vrhu gore in 0,0000172 g pri vhodu v predor Furka Base," so navedli raziskovalci.

"Te vrednosti so približno 700-krat nižje od ravni, pri kateri ljudje začnejo tresenje zaznavati, in približno 7.000-krat nižje od ravni, povezanih s škodljivimi potresi," so dodali.

Povedano z drugimi besedami, potresi, ki so jih sprožili raziskovalci, so bili tako šibki, da jih človek ne bi mogel zaznati, prav tako niso povzročili nobene škode.

"Popoln poskus"

Seveda ni presenetljivo, da so morali raziskovalci pred začetkom eksperimenta opraviti strogo presojo varnostnih tveganj, zaradi česar je bilo vzpostavljenih "več plasti varnostnih ukrepov".

"Vse aktivnosti visokotlačnega vbrizgavanja nadzorujemo na daljavo iz Züricha, kar pomeni, da med stimulacijami v predoru ni prisotnega osebja," so zagotovili.

Po mnenju raziskovalcev študija kaže, da je mogoče nadzorovane potrese izvajati varno.

Profesor Giardini je za AFP povedal: "To je popolno, saj imamo nad seboj kilometer in pol gore … in lahko zelo od blizu opazujemo prelome, kako se premikajo, kdaj se premikajo, in jih lahko tudi sami pripravimo do premikanja."

"Če bomo obvladali način, kako povzročiti potrese določene velikosti, bomo vedeli tudi, kako jih ne povzročiti," je še dejal Giardini.