Posneli okoli 30 strupenih morskih kač na skupnem lovu (VIDEO)

Morske kače pogosto omenjajo kot najbolj strupene živali na svetu, vendar za ljudi praviloma ne predstavljajo velike nevarnosti. Poznamo več kot 60 vrst teh morskih plazilcev, ki jih delimo v dve skupini: prave morske kače in morske kraite. Skupini sta se razvili neodvisno, a sta skozi evolucijo obe pridobili številne prilagoditve za življenje v vodi, BBC-jev prispevek povzema Index.hr.

Videz teh morskih živali je odvisen od vrste, številne pa imajo značilne črne, sive, modre ali bele proge. Na sprednjem delu čeljusti imajo strupnika, ki sta običajno skrita v gubi dlesni in ju uporabijo pri ugrizu plena.

Dolge so lahko do skoraj tri metre

Morske kače se po velikosti precej razlikujejo. Najmanjše merijo približno pol metra, največje pa lahko zrastejo do 2,7 metra. Večina vrst je dolga okoli meter in pol, tehtajo pa med 600 grami in 1,8 kilograma.

Čeprav imajo zelo močan strup, so napadi na ljudi redki. Nekatere vrste imajo najmočnejše strupe med vsemi živalmi. Njihovi toksini lahko povzročijo paralizo, tudi paralizo trebušne prepone, zaradi česar lahko pride do odpovedi dihanja.

Morske kače praviloma niso agresivne, njihovi strupniki so kratki, pri ugrizu pa pogosto vbrizgajo le majhno količino strupa. Največje tveganje predstavljajo za ribiče, ki jih poskušajo odstraniti iz mrež, v katere se kače zapletejo, piše Index.

Prave morske kače, ki skoraj vse življenje preživijo v vodi, imajo sploščeno telo in rep, oblikovan kot veslo. Z njim se skozi vodo premikajo z valovitimi gibi. Tudi njihove trebušne luske so manjše kot pri kopenskih kačah, kar jim olajša plavanje.

Morski kraiti so na življenje v vodi nekoliko slabše prilagojeni. Poznamo jih manj kot deset vrst, del življenja pa preživijo na kopnem. Zato imajo večje trebušne luske in bolj valjasto telo, ki jim omogoča premikanje po tleh. Prave morske kače so zunaj vode precej nerodne, je BBC-jevo oddajo povzel Index.

Posebej prilagojen je tudi njihov dihalni sistem. Pri pravih morskih kačah so nosnice na vrhu gobca, zato lahko vdihnejo, ne da bi morale iz vode dvigniti večji del glave. Imajo tudi podaljšano pljučno krilo, ki sega skoraj vzdolž celotnega telesa in jim pomaga pri shranjevanju zraka ter vzdrževanju plovnosti. Sol iz telesa odstranjujejo s pomočjo posebnih žlez pod jezikom.

Nekatere lahko pod vodo ostanejo tudi do dve uri, pri lovu pa se lahko spustijo približno 250 metrov globoko.

Kje jih najdemo?

Večina vrst naseljuje tople obalne vode Indijskega in Tihega oceana. Pogosto se zadržujejo v razmeroma plitvih območjih, kjer lahko dosežejo morsko dno in tam iščejo plen. Najdemo jih med mangrovami, na koralnih grebenih, v travnikih morske trave ter na peščenem in blatnem dnu.

Izjema je dvobarvna morska kača, ki živi na odprtem morju. Večinoma se zadržuje tik pod gladino, kjer čaka na ribe, ki se ji približajo in iščejo zavetje v njeni senci. Prav zaradi takšnega načina življenja velja za najbolj razširjeno kačo na svetu.

Kaj jedo?

Večina morskih kač se prehranjuje z ribami, jeguljami in ribjimi ikrami, vendar ima vsaka vrsta določeno preferenco. Nekatere se specializirajo za lov na ikre, druge predvsem za jegulje, ki se zakopavajo v morsko dno.

Pri lovu uporabljajo različne strategije. Nekatere plen iščejo v razpokah, druge pregledujejo morsko dno. Dvobarvna morska kača na odprtem morju ostane skoraj negibno na površini in čaka na ribe, ki iščejo zavetje pod njo.

Tudi čas lova je odvisen od vrste. Nekatere so aktivne ponoči, druge podnevi. Plen s strupom ohromijo ali ubijejo, nato pa pojejo.

Ene skotijo mladiče, druge odlagajo jajca

Prave morske kače vse življenje preživijo v morju. Tam se tudi parijo in kotijo žive mladiče, običajno od dva do devet naenkrat.

Pri morskih kraitih je drugače. Ti odlagajo jajca, zato se morajo v času razmnoževanja vrniti na kopno. Parjenje poteka na kopnem, samica pa nato v jami ali skalni razpoki odloži od štiri do 20 jajc.

Ogrožajo jih predvsem podnebne spremembe in ribolov

Čeprav morske kače nimajo veliko naravnih sovražnikov, se njihove populacije soočajo s številnimi pritiski. Ena od vrst je na rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) uvrščena med ranljive, pri številnih drugih pa naj bi število osebkov upadalo.

Med največjimi grožnjami so segrevanje morja in podnebne spremembe, ki vplivajo na njihova življenjska okolja, ter nenamerni ulov v ribiške mreže. Nekatere vrste so v preteklosti lovili tudi zaradi mesa.

Tudi morske kače se morajo občasno znebiti stare kože. Vrste, ki del življenja preživijo na kopnem, se ob drgnjenju ob skale levijo podobno kot kopenske kače. Prave morske kače to počnejo pod vodo, pri čemer se drgnejo ob kamenje in korale.

Dvobarvna morska kača, ki živi na odprtem morju, je razvila precej nenavadno tehniko: svoje telo zvije v vozel in se zvija, dokler s trenjem ne odstrani stare kože. S tem lahko s telesa odstrani tudi alge in druge organizme, ki se nanj pritrdijo.

Odvisno od vrste lahko morske kače živijo do približno 15 let, je BBC-jev prispevek še povzel Index.