Gospodarstvo ZDA se je v drugem četrtletju letos skrčilo, in sicer na letno prilagojeni ravni za 0,9 odstotka, je sporočilo ministrstvo za trgovino ZDA. Ker gre za drugo zaporedno skrčenje ameriškega bruto domačega proizvoda (BDP), se poglablja strah pred recesijo.
Potem ko se je ameriški BDP v prvih treh mesecih letošnjega leta skrčil za 1,6 odstotka, kar je bilo prvo zmanjšanje po drugem četrtletju 2020, se je v drugih treh mesecih še za dodatne 0,9 odstotka.
Padec BDP je predvsem odraz zmanjšanja naložb, manjših poslovnih zalog in javne porabe, kakor tudi 14-odstotnega padca porabe za gradnje novih stanovanjski objektov. Fiksne poslovne naložbe so padle za 3,9 odstotka, kar je največ od začetka zadnje recesije zaradi koronavirusa. Poraba za poslovno opremo je padla za 2,7 odstotka, poslovne zaloge so se skrčile za 106,9 milijarde dolarjev in rasti odščipnile kar 2,0 odstotne točke, vladna poraba pa je padla za 1,9 odstotka.
Kolikor toliko svetla točka ostaja potrošniška poraba, brez katere ni ameriške ekonomije, saj zaleže za 70 odstotkov gospodarske aktivnosti ZDA. Potrošniška poraba je pred izbruhom pandemije covida-19 deset let povprečno letno naraščala za 2,3 odstotka. V drugem četrtletju letošnjega leta je na letni ravni narasla za odstotek, kar je manj, pa vendarle. Bloombergovi analitiki so sicer pričakovali, da se bo ameriško gospodarstvo na letno prilagojeni ravni v četrtletju, ki se je končalo konec junija, okrepilo za 0,4 odstotka.
Ameriško gospodarstvo je tako vstopilo v tehnično recesijo, saj je dvakrat zapored beležilo krčenje gospodarske dejavnosti. Bela hiša sicer trenutnega gospodarskega stanja ne želi imenovati recesija, bo pa gospodarska slika veliko vlogo igrala pri vmesnih volitvah. Letno prilagojena raven pomeni, kakšen bi bil rezultat za celotno leto, če bi bila gospodarska dinamika enaka vsa štiri trimesečja.
Po eni strani dve zaporedni četrtletji nazadovanja BDP pomenita recesijo, po drugi strani pa to uradno razglasi osem ekonomistov pri Nacionalnem uradu za ekonomske raziskave, ki tega še niso storili.
Politična fronta je jasna. Republikanci trdijo, da je recesija, za katero je kriva demokratska vlada, demokrati pa skupaj z ekonomisti pravijo, da recesije še ni. Pri tem poudarjajo izjemno trden položaj na trgu delovne sile. Letna stopnja brezposelnosti je le 3,6-odstotna, na voljo je še 11 milijonov delovnih mest, gospodarstvo pa je v prvem polletju ustvarilo neto 2,7 milijona novih delovnih mest. Zaradi tega uradno recesije še ni. Na padec BDP se je odzval tudi predsednik ZDA Joe Biden, ki je sporočil, da po lanskoletni zgodovinski rasti in okrevanju delovnih mest ni čudno, da se je gospodarska aktivnost v času višanja obrestnih mer proti inflaciji upočasnila.
“Kljub zgodovinskim globalnim izzivom pa smo na pravi poti in bomo prišli skozi tole tranzicijo močnejši in bolj varni. Trg delovne sile ostaja trden, stopnja brezposelnosti je 3,6-odstotna, potrošniška poraba raste naprej,” je med drugim sporočil Biden in opozoril na to, da se od začetka njegove vlade v predelovalni sektor ZDA vlaga več kot 200 milijard dolarjev. Po kar 7,5-odstotni rasti BDP v letu 2021 je za razvito gospodarstvo, kot je ameriško, ohladitev povsem normalna, še posebej ob dejstvu, da je centralna banka Federal Reserve od marca ključno obrestno mero v boju proti inflaciji povišala za 2,5 odstotka. Inflacija je bila junija 9,1-odstotna, v drugem četrtletju na letni ravni pa 7,1-odstotna, kar je največ od leta 1981.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje