"Zaenkrat nimamo nobenih izzivov s samo dobavo plina, vendar to ne pomeni, da jih ne bi imeli, če pride do prekinitve s strani ruskega dobavitelja," je predsednik vlade Robert Golob komentiral stanje oskrbe s plinom pri nas v luči plinske krizi v Nemčiji, kjer regulator svari pred popolno prekinitvijo Gazpromovih dobav, država pa se pripravlja na omejevanje porabe plina. Naša vlada po besedah Goloba načrtuje ukrepe za zaščito gospodinjstev ter kritične infrastrukture, kot so bolnišnice, medtem ko bo "industrija v tem primeru morala biti v drugem planu".
Z ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Bojan Kumer, do včeraj popoldne niso dobili kakšne informacije, da bi dobavitelji plina v Sloveniji imeli večje težave zaradi Gazpromovega zmanjševanja dobav plina drugim evropskim državam.
Nemčiji je ruski Gazprom prejšnji teden močno zmanjšal dobave plina po plinovodu Severni tok 1. Posledično so konec tedna sprejeli dodatne varčevalne ukrepe (med drugim zaganjajo že ustavljene termoelektrarne), včeraj pa je zvezna vlada dvignila stopnjo pripravljenosti za primer večjega zmanjšanja plinskih dobav.
Zmanjšanje dobav je problematično predvsem, ker upočasnjuje polnjenje skladišč, ki naj bi bila ključni vir plina v naslednji zimi. Danes je predsednik nemške zvezne agencije za omrežje Klaus Müller za nemško televizijo ARD dejal, da obstaja možnost, da bi Rusija v celoti prekinila dobavo plina Nemčiji. Kot opozarja tamkajšnja politika, vseh izgubljenih količin kljub prizadevanjem za nadomestitev izpada iz drugih virov (med drugim so ravno sklenili 20-letno pogodbo za dobave utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA) ne bi mogli nadomestiti. Če Rusija prekine dobave, bi bile potrebne redukcije, ki bi najprej doletele industrijo. Take težave najpomembnejše trgovinske partnerice bi gotovo z zamikom občutilo tudi naše gospodarstvo.
Geoplin: Gazprom zmanjšal dobave, razliko dokupujejo
Kljub kaosu na plinskem trgu so po informacijah ministrstva trenutno dobave v Slovenijo skladne z napovedmi. Zmanjšanje oskrbe iz Rusije pa pomeni povečan pritisk na razpoložljive količine na trgu in s tem pritisk na cene, kar seveda občutijo tudi naši trgovci. “Dogajanje dviguje ceno plina za nove nakupe,” pravijo na ministrstvu.
Nekoliko drugače pravijo v Geoplinu, ki ima dolgoročno,večletno pogodbo z Gazpromom, poleg tega pa ves čas dodatne količine kupuje na borzi. “Dobave zemeljskega plina po dolgoročni pogodbi so bile do nedavnega skladne z nominacijami, v zadnjih nekaj dneh pa ne dosegajo nominiranih količin.”
Kot pravijo, odjemalcem za zdaj lahko zagotavljajo naročene količine, ker razliko dokupijo na borzi. Si pa obenem prizadevajo, da bi našli nove vire.
Nemški poziv državljanom za zmanjšanje porabe
Nemški gospodarski minister Robert Habeck je včeraj prebivalce pozval, da naj pomagajo ublažiti negativne posledice zmanjšanja dobav z varčevanjem pri porabi. Nemčija načrtuje tudi iniciative za podjetja, ki bi bila pripravljena zmanjšati porabo energentov.
Na vprašanje, ali so oziroma ali bi lahko našo industrijo pozvali k varčevanju, na ministrstvu pravijo, da se takega ukrepa lahko poslužujejo le “v zelo zaostrenih razmerah”, ko je razglašena stopnja izrednih razmer pri oskrbi s plinom. “Šele tedaj lahko in moramo pozivati odjemalce k zmanjšanju porabe,” pravijo.
Več o tem, kakšen je naš izredni načrt in v katerem primeru bi ga aktivirali, tukaj. Dodajmo še, da so nam v Talumu in SIJ, ki sta med večjimi porabniki plina, pred kratkim dejali, da je v njihovem proizvodnem procesu zemeljski plin nenadomestljiv. To pomeni, da bi zmanjševanje količine zemeljskega plina nujno vodilo tudi v zmanjševanje proizvodnje, kar pa ima seveda pri tako velikih podjetjih lahko zelo široke ekonomske in socialne posledice.
Industrija “v drugem planu”
Je pa premier Robert Golob v zadnjih dneh povedal nekaj več o naslavljanju plinske draginje in tudi morebitnega pomanjkanja.
Včeraj je v Bruslju dejal, da bo država v prvi vrsti pomagala prebivalstvu in javnim zavodom, medtem ko bo “industrija v tem primeru morala biti v drugem planu”. Dodal je, da bo industrija lažje prenesla strošek investicij s ciljem zmanjšanja odvisnosti od plina. “Industrija lažje poskrbi za implementacijo dražjih rešitev kot ljudje”.
V intervjuju za Delo pa je Golob napovedal tudi priporočilo za javne ustanove za zmanjšanje rabe klimatskih naprav. “Priporočilo se že pripravlja, v njem bo zapisano, kakšne naj bodo temperature v sistemih hlajenja oziroma ogrevanja, vse s ciljem učinkovitejše rabe energije,” je dejal. Pa za preostalo prebivalstvo? Tako odgovarjajo na infrastrukturnem ministrstvu: “Trenutno dobave potekajo normalno in ne moremo ukrepati na strani porabe drugače kot s splošnimi usmeritvami. V okviru zelenega prehoda, ki določa energetsko politiko na ravni EU, Vlada zagovarja prehod k rabi obnovljivih virov energije in priporoča ter spodbuja opuščanje fosilnih goriv, tudi zemeljskega plina.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
