Poletni izziv, ki otroke vsak dan za pol ure odmakne od zaslonov

Pred petnajstimi leti je v Mestni knjižnici Ljubljana (MKL) vzniknila ideja za projekt Poletavci. Gre za počitniško bralno akcijo, ki ima zgolj eno pravilo: 30 dni morajo poletni bralci in bralke vsak dan brati vsaj 30 minut.

Kot je pojasnila Maja Šefman, koordinatorka projekta Poletavci iz Mestne knjižnice Ljubljana, so projekt zasnovali kot odziv na vse manj branja med otroki in vse več časa, ki ga preživljajo pred zasloni. "Izhajali smo iz prepričanja, kako pomembno je branje v otroštvu, kakšno moč ima pisana beseda in izobražen posameznik, zato smo ustvarili spodbuden poletni bralni izziv," je pojasnila.

Iz prvotne pobude, v katero je bila vključena le ljubljanska mestna knjižnica, se je iniciativa razvijala in zrasla v vseslovenski projekt. Če je leta 2011 v počitniški bralni akciji sodelovalo 375 otrok, se je lani akciji pridružilo že skoraj 5.500 mladih bralcev in bralk, pri projektu pa danes poleg MKL sodeluje še 20 splošnih knjižnic po Sloveniji. "Osnovno poslanstvo pa ostaja enako – spodbujati veselje do branja in pokazati, da je branje lahko prijetna, zabavna in dragocena poletna dejavnost," je še poudarila Šefman.

"Bistveno je, da razvijajo veselje do branja"

Največja prednost Poletavcev je z besedami sogovornice v tem, da otrokom branje približajo na preprost, svoboden in neobvezujoč način. "Ne gre za ocenjevanje ali tekmovanje, ampak za izkušnjo, da je branje lahko prijetno, sproščeno in del vsakdanjega življenja," je pojasnila.

Posebnost projekta pa je bila že od začetka tudi njegova odprtost, kar pomeni, da otroci niso bili omejeni na določene knjige, ampak so lahko brali karkoli jih je zanimalo, nam pojasni koordinatorica projekta. Cilj je bil namreč predvsem razviti bralno navado, tj. pol ure branja na dan in skupaj trideset bralnih dni med poletnimi počitnicami.

Na spletni strani Poletavcev so sicer v treh sklopih zbrani knjižni predlogi, ki bralcem lahko služijo kot odskočna deska v poletno branje, kljub temu pa pri projektu svetujejo, da se otroci ne omejijo le na bralna priporočila. "Lahko berejo karkoli, kar jih zanima in jim je blizu: od knjig, stripov in revij, do receptov, navodil, časopisov ... Vse, kar jih obkroža v vsakdanjem življenju. Bistveno je, da berejo in da pri tem razvijajo veselje do branja," je pojasnila Šefman.

Pri pripravi seznamov priporočenih knjig za začetne, osnovne in napredne bralce, ki naj bi pomagali pri postopnem osvajanju bralnih veščin, obvladovanju standardnih osnov branja in grajenju bralnega okusa, se sicer opirajo na kakovostna literarna dela, ki nosijo znak zlata hruška. Gre torej za strokovno ovrednotene in kakovostne otroške in mladinske knjige, ki jih vrednotijo v Pionirski, Centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo.

Zgled odraslih je neprecenljiv

Število sodelujočih je z leti skoraj neprekinjeno naraščalo, kar kaže, da otroci in mladostniki tudi v času številnih digitalnih vsebin še vedno radi posežejo po knjigah in drugih bralnih gradivih, če jih k temu spodbudimo na njim prijazen in neobvezujoč način, nam je pojasnila sogovornica. Prav to pa kaže tudi na zelo pomembno vlogo, ki jo imajo pri vzpostavitvi bralnih navad starši.

"Otroci pogosto posnemajo odrasle, zato je njihov zgled pri oblikovanju bralnih navad neprecenljiv. Če otrok vidi, da je branje doma nekaj običajnega in prijetnega, bo tudi sam lažje posegel po knjigi," je poudarila Šefman in izpostavila pomen spodbude. "Pomembna je predvsem pri mlajših otrocih. Izkušnje kažejo, da otroci najraje berejo tam, kjer branje podpira vsa družina," je dejala.

V luči skrb vzbujajočih nedavno objavljenih rezultatov nacionalnega preverjanja znanja, ki so pokazali, da bralna pismenost pri tretješolcih povzroča velike težave, je tako še toliko bolj pomembno, da branje že v mladosti postane del vsakdanjika.

"Staršem bi svetovali, da predšolskim otrokom berejo vsak dan," je pojasnila koordinatorica projekta. Kot je poudarila, je skupno glasno branje zelo pomembno, saj otrok z njim ne razvija le veselja do knjig, temveč tudi bogati besedni zaklad, domišljijo in empatijo ter hkrati utrjuje in krepi družinske vezi. "Pri tem je lahko branje tudi skupna družinska izkušnja, kjer se vloge izmenjujejo – eno poglavje prebere starš, drugo otrok, tretje brat ali sestra – in tako branje postane del vsakdanjega družinskega ritma," še svetuje.

Letos prvič tudi miniPoletavci

V želji po tem, da bi otrokom že v najzgodnejšem obdobju življenja približali ljubezen do branja, so letos v Mestni knjižnici Ljubljana prvič uvedli tudi projekt miniPoletavci, ki je namenjen prav spodbujanju družinskega branja pri najmlajših otrocih.

Pri tej počitniški bralni akciji lahko sodelujejo otroci, stari do šest let, ki med poletnimi počitnicami vsak dan poslušajo zgodbe ali pesmice, ki jim jih berejo njihovi starši, stari starši, bratci, sestrice, tete, strici … Tako kot njihovi malo starejši "poletavski kolegi" tudi miniPoletavci vodijo bralni seznam, le da v tem primeru prebrano zapisujejo odrasli bralci, poslušalci pa narišejo risbico ali se podpišejo ter s tem potrdijo, da so res prisluhnili zgodbi ali pesmici.

"Zelo pomembno je tudi, da otroci vidijo odrasle, ki berejo. Starši s tem dajejo zgled in pokažejo, da je branje del vsakdanjega življenja, nekaj prijetnega, nekaj za sprostitev, ne le šolska obveznost," je ob tem še poudarila koordinatorica projekta ter dodala, da je poleg tega priporočljivo, da se odrasli o prebranem z otroki pogovarjajo. "Otrok tako zgodbo poveže s svojimi izkušnjami, branje pa postane skupna izkušnja, ki otroka postopoma vodi do samostojnega branja.

32.780 Poletavcev bralo 491.700 ur

Že leta 2015 so poletno bralno akcijo dopolnili tudi s projektom NajPoletavci, ki se mu lahko priključijo mladi ljubitelji pisane besede, stari od 13 do 16 let. NajPoletavci lahko postanejo vsi mladostniki, ki med poletnimi počitnicami preberejo tri knjige po lastnem izboru ter o prebranem napišejo svoje vtise.

Kot je pojasnila koordinatorka projekta, so pri NajPoletavcih zbrali konkretne podatke, ki lepo kažejo razsežnost projekta. "V 11 sezonah je sodelovalo 3.496 mladih, skupaj so prebrali 10.488 knjig, v zadnji sezoni 2.535, ter brali več kot 1.000 dni med poletnimi počitnicami," je naštela.

Kot je ob tem še pojasnila, zaradi same zasnove projekta pri Poletavcih s podobnimi številkami ne morejo operirati. "Lahko pa obseg branja zelo dobro ponazorimo v časovnih enotah: v 15 sezonah je 32.780 Poletavcev bralo približno 20.500 dni (491.700 ur), v zadnji sezoni 2025 pa okoli 2.900 dni (68.865 ur)."

"Pri tem je pomembno tudi, da se mnogi otroci k projektu vračajo več let zapored, kar skupaj z rastjo števila sodelujočih kaže, da projekt ostaja privlačen in uspešno nagovarja nove generacije bralcev. Poleg tega izkušnje knjižničarjev kažejo, da otroci, ki sodelujejo pri Poletavcih, pogosteje obiskujejo knjižnico, so bolj samozavestni pri izbiri knjig in lažje razvijejo bralno rutino," je še zaključila Šefman.