Rdeče opozorilo za del države: "Pred nami rekordno dolgo obdobje s temperaturami nad 35 °C"

Vročina bo še naprej pritiskala, temperature bodo danes ponekod segle vse do 39 stopinj Celzija. "Vročinski val ne bo trajal le do konca tega tedna, pač pa tudi večji del prihodnjega tedna," je ob tem napovedal meteorolog Branko Gregorčič in dodal, da so zaradi velike toplotne obremenitve z današnjim dnem izdali tudi rdeče opozorilo predvsem za jugozahodno in osrednjo Slovenijo.
Glede na napovedi Agencije RS za okolje (Arso) bo tudi danes povečini jasno, nad hribi se bo čez dan razvijala kopasta oblačnost, v gorskem svetu pa ni izključena kakšna popoldanska nevihta. Vročina medtem ne popušča, temperature že peti dan ostajajo visoko. Danes bodo najvišje dnevne temperature od 35 do 39, v Zgornjesavski dolini okoli 33 stopinj Celzija.
V minulem tednu smo vstopili v vročinski val, ki je najprej zajel zahodno in se razširil tudi nad velik del južne in srednje Evrope. V prihodnjem tednu se bo težišče vročine preselilo bolj vzhodno, tako da bo najbolj izstopajoča vročina zajela srednjo Evropo, del vhodne Evrope ter panonsko nižino in severni Balkan, je ob tem pojasnil meteorolog na Agenciji RS za okolje Branko Gregorčič.
"Še vedno bomo tudi mi v tem vplivnem območju vročinskega vala. Pri nas smo z današnjim dnem izdali rdeče opozorilo predvsem za jugozahod in osrednjo Slovenijo," je povedal in pojasnil, da je temperaturni prag za izdajo rdečega opozorila pri 28 stopinjah Celzija pri srednji dnevni temperaturi. "Kar približno odgovarja maksimalnim popoldanskim temperaturam okoli 37 stopinj Celzija. Že včeraj je živo srebro ponekod preseglo 37 stopinj, danes pa pričakujemo še stopinjo ali dve več," je napovedal.
Opozorilo velja od danes pa do torka. Potem pa se bo po napovedih težišče vročine premaknilo bolj vzhodno, strokovnjaki na Arsu pa bodo barve opozoril sproti prilagajali razmeram. "Se pa je treba zavedati, da vročinski val brez bistvenega popuščanja ne bo trajal le do konca tega tedna, ampak tudi večji del prihodnjega tedna," je dejal.
Ocenil je, da bo v nedeljo v osrednji Sloveniji morda za kakšno stopinjo manj vroče, a takoj zatem se bo vročina spet stopnjevala in vztrajala predvidoma do konca prihodnjega tedna. Ali se bo trend počasnega ohlajanja začel v petek, soboto ali nedeljo, še ni povsem jasno.
"Vsekakor pa bo obdobje te hude vročine s temperaturami nad 35 stopinj Celzija verjetno marsikje v Sloveniji rekordno dolgo. Doslej smo imeli vsaj v Ljubljani največ sedem zaporednih dni s temperaturo 35 stopinj, letos pa bi se znalo zgoditi, da bo takšnih 10 zaporednih dni," je še povedal.
Kakšni so temperaturni rekordi v Sloveniji in ali bomo letos kakšnega podrli?
Najvišja temperatura zraka, ki je bila uradno izmerjena v Sloveniji, je bila pred 13 leti izmerjena na postaji Cerklje ob Krki, ko so v podobnem vročinskem valu, kot ga imamo trenutno, izmerili 40,8 stopinje Celzija, je povedal klimatolog Gregor Vrtačnik.
"Nekaj let kasneje je bilo dosežno najvišje dnevno povprečje temperature, torej ne le najvišja dnevna vrednost, pač pa povprečje od jutra do večera. To je bilo 5. avgusta 2017 v Podnanosu v Vipavski dolini, ko je bila povprečna temperatura skoraj 33 stopinj Celzija," je dejal.
Tretji temperaturni rekord pa je bil dosežen lani, v Markovcu v Kopru, ko se temperatura 11. avgusta ni spustila pod 28 stopinj. "Vsem tem trem rekordom se bom v trenutnem vročinskem valu precej približali, lahko da bomo kakšno od teh vrednosti tudi presegli," je ocenil.
Vendar pa ta vročinski val ne bo poseben le po izjemno visokih temperaturah, ampak tudi po trajanju, je pripomnil. "Najvišje zaporedno število dni s temperaturo nad 35 stopinj Celzija je bilo doslej 10, in sicer v Kopru sredi avgusta 2015, letos pa vremenske napovedi kažejo, da bi lahko prišli do 11 ali 12 takšnih dni," pravi Vrtačnik.
Povedal je še, da smo včasih po nižinah zelo redko beležili temperaturo nad 35 stopinj, še bolj redko pa je takšna vročina vztrajala več zaporednih dni. Še danes velja, da načeloma pet dni nad 25 stopinj v običajnem poletju ne beležimo, enako velja za povprečno temperaturo 28 stopinj Celzij. Smo pa imeli v zadnjih 20 letih nekaj izjem, je povedal. "Vročinski valovi v letih 2013, 2015, 2017 in 2022 so bili vsaj regionalno po dolžini in intenziteti podobni letošnjemu," je povedal Vrtačnik in dodal, da smo v Ljubljani avgusta leta 2013 izmerili 40 stopinj Celzija, kar je še vedno edini dan s temperaturo nad 40 stopinj v prestolnici.
Vrtačnik je pojasnil še, da so letošnje izjemno visoke temperature močno povezane s sušnimi razmerami, saj se tla, ki so suha, močneje segrejejo. V takšnih vročinskih valovih so lahko dnevni maksimumi tudi za tri ali štiri stopnje višje, kot če bi imeli neke povprečne padavinske razmere oziroma dobro namočena tla.
Razmere v državi so zelo sušne
Agrometeorologija Andreja Sušnik je medtem pojasnila, da se s sušo trenutno sooča cela Evropa. Suša se je začela že zgodaj spomladi, vendar pa so zgodnji vročinski valovi v juniju in juliju razmere še poslabšali, je povedala.
Predstavila je tudi zadnjo oceno sušnih razmer v Sloveniji. Glede na dolgoletno povprečje beležimo v zadnjem 30-dnevnem obdobju v Sloveniji suho do zelo suho obdobje, predvsem zaradi nadpovprečnih temperatur in skromnih padavin, ki so bile večinoma omejene na nevihte in nalive izrazito lokalnega značaja.

Posledično se delež prejetih padavin po krajih precej razlikuje, tudi med sosednjimi, v splošnem pa je bilo območje Slovenije padavinsko podhranjeno. V širšem osrednjem delu Slovenije ter v Spodnjem Posavju in v Podravju vodnobilančni primanjkljaji med 70 in 90 mm nakazujejo na izjemno sušne razmere. Zelo sušni so primanjkljaji v Zgornjesavskem, Goriškem ter v regijah jugovzhoda Slovenije, do normalizacije za ta čas leta bi potrebovali dodatnih 40-60 mm padavin. Najmanjši so vodnobilančni primanjkljaji do običajnega na Obali ter v posameznih krajih na Dolenjskem in v spodnjem delu Goriške.
V prihodnjih dneh se bo z nadaljevanjem vročinskega vala nadaljevalo nadpovprečno toplo vreme brez padavin, zaradi česar pričakujemo nadaljevanje zelo oz. izjemno sušnih razmer v površinskem sloju tal. Primanjkljaji naj bi se pričakovano povečali tudi v regijah, kjer ti trenutno niso izraziti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje