Premier Janša zavrnil Golobove navedbe: V Gazi ni genocida, to je zgolj politični jezik

Predsednik vlade Janez Janša je prvič v tem mandatu, odkar je junija prevzel vodenje vlade, odgovarjal na poslanska vprašanja. Prvo vprašanje je Janši postavil prvak Svobode Robert Golob, ki je premierju očital samovoljno vodenje zunanjih zadev Slovenije, podrejanje interesom Izraela in izključevanje državnega zbora pri odločanju o zunanjepolitičnih usmeritvah naše države.

Golob je dejanja izraelske vojske v Gazi označil za genocid, ob tem je opozoril, da je doslej bilo v Gazi ubitih že več kot 30.000 otrok. "Gospod Janša, če to ni genocid, kako označujete takšno ravnanje izraelske vojske?" ga je vprašal predsednik Svobode.

Opozoril je tudi na dogajanje na Zahodnem bregu, kjer nasilni priseljenci ob podpori izraelske vlade kradejo tujo zemljo, kar so obsodili tako Združeni narodi kot Evropska unija. Golob je premierja zato povprašal, zakaj je Slovenija kot edina članica EU glasovala proti skupni izjavi, ki bi obsodila nasilno širjenje naselbin s strani izraelskih naseljencev s podporo izraelske vlade.

Golob Janši očital samovoljno usmerjanje slovenske zunanje politike

"Moje vprašanje je, kdo v Sloveniji je odločil, da bomo tako ravnali, kdaj je bila odločitev sprejeta in zakaj je Slovenija v Evropskem svetu tako glasovala?" je zanimalo prvaka največje opozicijske stranke. Ob tem je Janševi vladi očital, da vodi zunanjo politiko mimo državnega zbora.

Roberta Goloba je zanimalo tudi, ali je za Janšo ozemeljska celovitost ključna, in dodal: "Če ne podpirate ozemeljske celovitosti drugod in če podpirate tiste, ki si v imenu zgodovinskih ozemelj lahko prilaščajo tujo zemljo, kako boste ravnali, če bodo takšne ambicije spet kazali naši sosedje – kot jih je nekoč že izkazoval vaš veliki prijatelj s svojim zemljevidom Velike Madžarske?"

Premier Janša je Golobu odgovoril, da se je za ozemeljsko celovitost Slovenije prizadeval in boril kot takratni obrambni minister v času vojne za Slovenijo. "Vi nam še do zdaj niste povedali, kje sta bili takrat," je še dodal.

Zavrnil je tudi Golobovo trditev, da je konflikt v Gazi opredeljen kot genocid in pojasnil, da da je definicijo genocida po drugi svetovni vojni predlagal Raphael Lemkin in da noben pristojen mednarodni organ doslej še ni sprejel odločitve, da se je v Gazi zgodil genocid.

"Lahko govorimo o civilnih žrtvah, lahko govorimo o kršenju Ženevske konvencije, lahko govorimo o marsičem, pa ne samo v Gazi, o genocidu pač ne moremo v skladu z mednarodnim pravom. [...] Po mednarodnem pravu v Gazi ni genocida. Tako da se morate odločiti, ali boste pač prisegali na politično govorico ali boste prisegali na mednarodno pravo," je poudaril premier. Ob tem je zbranim v dvorani pokazal tudi fotografije žrtev v Sudanu in Nigeriji, o katerih se po njegovem mnenju ne poroča v enaki meri kot o žrtvah v Gazi.

Janša: Ta vlada odnose z Izraelom samo vrača v normalnost

Spremembo diplomatske smeri do Tel Aviva je Janša označil za vzpostavitev stanja pred letom 2022. "Ta vlada te odnose zgolj normalizira. In normalni so bili od leta 1991 do prihoda vaše vlade tam leta 2022. Se spomnite, kakšnih zdrah v zvezi z Izraelom med letoma 1991 in 2022? Slovenija je imela z Izraelom povsem normalne odnose. Na Bližnjem vzhodu in v Izraelu se je v teh desetletjih dogajalo marsikaj – tudi precej hujše stvari, kot se prikazuje danes –, pa nismo prekinjali stikov, nismo univerzam prepovedovali sodelovanja z raziskovalnimi institucijami v Izraelu, nismo uvrščali izraelskih politikov na črne sezname in nismo omejevali gospodarskega sodelovanja" je dejal Janša.

Golobovi vladi je očital, da je z omejevanjem sodelovanja in financiranjem agencije UNRWA – za katero trdi, da je denar preusmerjala Hamasu – državi povzročila gospodarsko in politično škodo, ter zaključil, da sedanja vlada zgolj vrača zunanjo politiko v prejšnje okvire. "To, kar počnemo mi, je zgolj vračanje v normalnost," je zaključil Janša.

Vrečko: Ali bi Janez Janša pred volitvami glasoval za Janeza Janšo po volitvah?

Drugo poslansko vprašanje je premierju zastavila sokoordinatorica in vodja poslanske skupine Levice Asta Vrečko, ki je Janši očitala velik razkorak med predvolilnimi obljubami in sedanjim delovanjem vlade.

Izpostavila je rekordne cene pogonskih goriv, zastoje na avtocestah zaradi gradbenih del in to kljub nočnim obiskom infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca ter rebalans proračuna, ki prinaša 300-milijonsko povečanje obrambnih izdatkov ob sočasni luknji v zdravstveni in pokojninski blagajni.

Vrečko se je dotaknila tudi zunanje politike in odnosa do Izraela: "Seveda po drugi strani pa izpolnjujete druge obljube – obljube, ki ste jih dali Izraelu, obljube, da boste v Evropi njihov zastopnik. Zato me zanima, ali je to res suverenost ali je to njena prodaja." Svoj nastop je sklenila z vprašanjem, ali bi Janez Janša pred volitvami glasoval za Janeza Janšo po volitvah.

Janša je na vprašanje odgovoril pritrdilno in pripomnil, da ga veseli, ker vprašanje vendarle ni bilo v celoti posvečeno Bližnjemu vzhodu. Glede proračuna je pojasnil, da vlada z rebalansom zgolj krpa javnofinančne vrzeli, ki jih je povzročila podcenjena plačna reforma prejšnje oblasti, pri čemer je izpostavil, da je prav ministrstvo za kulturo, ki ga je v prejšnjem mandatu vodila Vrečko, v prvi polovici leta za plače porabilo več od predvidenega.

Janša je visoke cene goriv pripisal svetovnim trgom in špekulacijam naftnih družb ter poudaril, da Slovenija ni naftna proizvajalka, energetske pritiske pa bo blažila z ukrepi znotraj skupnega evropskega trga.

"Smo v takšni situaciji, ko vlada lahko reagira z instrumenti, ki jih ima na voljo, pa še ti so deloma omejeni s pravili evropskega skupnega trga. Tukaj bo prišlo do sprememb, blažila se bo energetska draginja tako na evropski ravni kot tudi v Sloveniji. Vlada je že reagirala, sicer bi bila cena dizla že približno tam, kot jo plačujejo Italijani. Kar bo v naši moči, bomo, bomo to naredili," je dodal Janša.

Glede odnosov z Izraelom pa je Janša vodji poslanske skupine Levica pokazal članek iz nekdanjega jugoslovanskega časopisa o protestih Hamasa proti mirovnemu sporazumu. Opozoril je, da nastanka palestinske države v preteklosti ni zaviral Izrael, ampak so ponujene dogovore večkrat zavrnili Arabci in Palestinci, zato je po njegovem mnenju potreben celovit zgodovinski spomin.

Vrečko je v dopolnitvi vprašanja opozorila na spremembo premierjeve retorike pred volitvami in po njih, saj je Janša red prevzemom oblasti krivdo za draginjo pripisoval izključno prejšnji vladi, sedaj pa se v vlogi premierja izgovarja na tehnične in globalne omejitve. Opozorila je na vnovične zamike del na avtocestah in dodala, da k draginji prispeva tudi podpora vojaškim posredovanjem ZDA.

Glede Janševega zgodovinske lekcije o Bližnjem vzhodu pa je poudarila, da živimo v letu 2026 in se je treba posvečati sedanjim težavam ljudi, pri čemer je vladi očitala, da razen za premožne ni storila ničesar za navadnega človeka, ter Janšo pozvala k ukrepanju namesto h kulturnemu boju.

Predsednik vlade je očitke zavrnil in opoziciji očital, da sama blokira vladni razvojni zakon, ki vključuje znižanje DDV na hrano in energente ter mehanizme za dvig plač in pokojnin.

"In ko se tukaj jokate za to, da je bencin predrag – v tem zakonu so ukrepi, ki vladi omogočajo, da omili cene hrane z nižjim DDV, enako energentov. Vi pa ste zbirali podpise za to, da se ti ukrepi ne uveljavljajo, in boste glasovali proti temu," je dodal.

Glede prometnega kaosa je Janša spomnil na nasprotovanje Levice širitvi avtocest v tretje pasove in prejšnji vladi pripisal odgovornost za sočasno odprtje desetih gradbišč, ki so presegla zmogljivosti.

Kot enega ključnih korakov k razbremenitvi prometnih tokov proti prestolnici pa je izpostavil decentralizacijo države in začetek selitve sedežev ministrstev iz Ljubljane, pri čemer je navedel nedavno odprtje prostorov prvega ministrstva v Mariboru.