Vlada v državni zbor (DZ) pošilja predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki sta osredotočena na popoplavno sanacijo. Milijardna škoda in zahtevno načrtovanje obnove sta seveda velik izziv tudi za načrtovalce proračuna, a še zdaleč ne edini. Naše največje trgovinske partnerice poročajo o ohlajanju. Prihodnje leto bo morala Slovenija odplačati precej več dolga kot letos. Zadnji podatki o inflaciji in rasti cen nafte pa nas opominjajo, da tudi tveganja turbulenc na energetskih trgih in draginje ni odplavilo. V zraku medtem ostaja vprašanje reform, o katerih se zadnja dva meseca malo govori, a Bruselj z njimi pogojuje evropski denar.
Ko je vlada julija začela razpravo o proračunu za prihodnje leto, je sporočila, da so njene prioritete zdravstvo, znanost in mladi. Potem so se v začetku avgusta zgodile poplave in popolnoma preusmerile fokus. V proračunu, ki ga je vlada v petek poslala v Državni zbor (DZ), je prioriteta sanacija večmilijardne škode.
Že zdaj je znano, da bo zaradi poplav verjetno že v začetku prihodnjega leta potreben rebalans. V vmesnem času bo namreč sprejet zakon o obnovi, s posledicami za prihodkovno in odhodkovno stran proračuna, je v četrtek povedal minister za financeKlemen Boštjančič.
Realizacijo proračuna pa bi lahko zamajali tudi drugi trendi v našem poslovnem okolju, ki nam en za drugim kažejo, da je časa debelih krav konec.
1. Negotovost v gospodarstvu
Hitro slabšanje makroekonomskih razmer na naših glavnih izvoznih trgih lahko negativno vpliva na poslovanje izvozno usmerjenega gospodarstva, ki ustvari dobršen del dodane vrednosti, s tem pa na proračunske prilive. Na to zadnje čase opozarja gospodarstvo, ki zato svari vlado, naj podjetjem ne nalaga novih obremenitev.
Jesenska napoved Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki jo je pri pripravi proračunskih dokumentov upoštevalo finančno ministrstvo, je narejena na podlagi predpostavke, da se bo nemško gospodarstvo v letošnjem letu skrčilo za 0,3 odstotka. Šesterica ekonomskih inštitutov pa je ta teden v skupni gospodarski napovedi, ki jo pri načrtovanju upošteva tudi nemška vlada, napovedala 0,6-odstotno krčenje BDP. Za prihodnje leto za zdaj napoved ostaja 1,1-odstotna rast.
Za evrsko območje pa Umar za prihodnje leto upošteva napoved Evropske komisije o 1,3-odstotni rasti. A denimo Evropska centralna banka (ECB) je v jesenski napovedi za prihodnje leto predvidela le še enoodstotno rast (še spomladi je bila napoved 1,5 odstotka).
2. Javnofinančni zapitek
Javni dolg se je zadnja leta strmo povečeval. Predvsem zaradi korona krize in energetske krize, a ekonomisti so pogosto opozarjali tudi na nesmotrne izdatke posamezne vlade. Ob polletju smo imeli tako 42,39 milijarde evrov dolga. Samo v zadnjem letu se je povečal za 1,34 milijarde evrov.
Prihodnje leto pa se znatno poveča znesek odplačila dolga. Letos smo morali odplačati 1,5 milijarde evrov glavnice, prihodnje leto se znesek povečuje na 2,4 milijarde evrov. Upoštevajoč še obresti bomo morali prihodnje leto vrniti tri milijarde evrov.
Fiskalni svet je spomladi opozoril, da “razmeroma visoka raven dolga lahko ob morebitnih novih šokih omejuje delovanje fiskalne politike”.
3. Turbulence na trgu energentov
Poplave so odplavile debato o razmerah na energetskih trgih. Na ministrstvu za finance verjamejo, da tu ni več večjih tveganj za povečevanje proračunskih izdatkov.
A razmere na veleprodajnih trgih elektrike in plina se še niso stabilizirale. Petrol v polletnem poročilu med ključnimi tveganji še vedno navaja možnost povečanja veleprodajnih cen. Omenimo tudi, da Slovenija velik del plina še vedno dobi iz Avstrije, ki pa ga veliko uvozi iz Rusije. Evropska komisija je poleti Avstrijo opozorila na tveganja za varnost oskrbe v primeru nadaljnjih geopolitičnih trenj.
Cenovne turbulence bi zelo verjetno 'mirili' s pomočjo proračuna, ki že letos nosi velik del bremena višjih cen elektrike in plina. Gospodinjstva in malo gospodarstvo imajo regulirano ceno, razliko do nabavne cene pa trgovcem pokrije država, ki subvencionira tudi povišanja cen energentov za velike porabnike.
Tudi cene nafte na svetovnih borzah se zadnje tedne dvigujejo, kar se z zamikom odraža na bencinskih črpalkah. Znatna rast cen goriva bi gotovo spet odprla vprašanje, ali bo država znižala dajatve, kar bi zmanjšalo predvidene proračunske prilive.
Sergei Karpukhin/REUTERS
Cena nafte brent se je od konca junija dvignila za 30 odstotkov (na okoli 90 dolarjev za sodček), kar je največ po lanskem novembru.
4. Inflacija se ne umiri
Sveži podatki Statističnega urada RS (Surs) kažejo, da se je letna inflacija v Sloveniji septembra okrepila z avgustovskih 6,2 odstotka na 7,5 odstotka. K letni rasti so največ prispevale cene hrane.
Slovenija se pomika navzgor po lestvici držav evrskega območja z največjo rastjo cen. Slovenska letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo z drugimi državami, je bila septembra 7,1-odstotna. Območje evra pa je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat septembra zabeležilo 4,3-odstotno inflacijo. Višjo inflacijo od Slovenije imata le Slovaška (8,9 odstotka) in Hrvaška (7,3 odstotka). Prejšnji mesec je imelo višjo inflacijo pet držav.
5. Reformna vnema popustila, pa imamo izbiro?
Medtem ko je vnema za davčno reformo popustila že spomladi, se zdaj zdi, da se zaradi poplav umikajo tudi načrti z drugimi reformami.
A Evropska komisija s pokojninsko, zdravstveno, plačno reformo pogojuje črpanje evropskih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost. Minister Boštjančič je na vprašanje Dela, ali vlada še načrtuje kakšno reformo, v četrtek dejal, da "ne bi vnaprej napovedoval reform, a kljub poplavam zdravstvo ostaja prioriteta vlade".
Vse reforme, ki jih je vlada do zdaj napovedovala, sicer vsaj v prvih letih predvidevajo nezanemarljivo povečanje proračunskih izdatkov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje