Gorenjska je trenutno, kar se zdravstva tiče, urejena regija, ugotavlja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Ta regija prav tako ne beleži zelo velikih težav na področju pomanjkanja zdravnikov, jo pa lahko izzivi na tem področju čakajo v prihodnje, opominja Beović.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je danes s svojo ekipo obiskala Gorenjsko. Ocenila je, da je Gorenjska, kar se zdravstva tiče, urejena regija. Zelo velikih težav na področju pomanjkanja zdravnikov trenutno ne beleži, jo pa lahko izzivi na tem področju čakajo v prihodnje.
Kot je spomnila Beović, so bile pred leti zaradi pomanjkanja zdravnikov težave v Zdravstvenem domu Kranj, ki pa so jih dobro rešili, tako da je sedaj to zavod, kjer se zdravniki dobro počutijo in kjer lahko dobro delajo. “Je pa to treba vzdrževati in ponujati takšne pogoje dela ter takšno plačilo, da se bo zdravnike zadržalo v javnih zdravstvenih ustanovah,” je dejala.
Ob tem je ocenila, da so trenutna prizadevanja sindikata zdravnikov in zobozdravnikov usmerjena v bistvene spremembe, ki jih je treba doseči, če želimo zadržati zdravstveni sistem, kakršnega imamo. “Zdravnik je za enako delo pri koncesionarju lahko bistveno bolje plačan kot v državnem zavodu, čeprav se financira iz istega vira. To je popolnoma nesprejemljivo in nerazumevanje tega zna uničiti državni zdravstveni sistem,” je opozorila.
Izpostavila je tudi, da si želijo mladi zdravniki delati na različne načine. “To je nekaj, kar je prinesel čas ne samo na področju medicine, ampak pri vseh mlajših ljudeh, in če bomo želeli ohraniti trden javni zdravstveni sistem, v katerem bodo vsi zdravniki sodelovali, moramo te delovne pravne oblike omogočiti ter jih vključili v javni sistem,” je dejala.
Poleg družinske medicine manj zanimive postajajo tudi druge specialnosti
V slovenskem zdravstvu je najbolj opazno pomanjkanje zdravnikov na področju družinske medicine, vendar pa so manj zanimive postale tudi nekatere druge specialnosti, ki zahtevajo dežurno službo, denimo splošna ali abdominalna kirurgija ter nekatere internistične stroke, je navedla Beović. S pomanjkanjem tega kadra se po njenih besedah soočajo vse bolnišnice.
Spomnila je, da je pred leti specializacije razpisovala zdravniška zbornica, ki je pazila, da je bilo razpisanih toliko mest, kot je bilo diplomantov, da so se potem ti razporedili tja, kjer jih je prebivalstvo Slovenije potrebovalo. Kasneje je ministrstvo za zdravje razpisovalo zelo veliko specializacij na splošno in mesta manj zanimivih specializacij so ostajala prazna. Te problematike se ministrstvo sedaj zaveda, je ocenila Beović.
Pomembno se ji zdi tudi, da je po državi akreditiranih čim več ustreznih mest za specializacijo. Zbornica zato spodbuja bolnišnice, naj imajo čim več učnih mest in zdravnike, naj postanejo mentorji. Tako so tudi na današnjem obisku v Splošni bolnišnici Jesenice govorili predvsem o specializacijah, vključno s tem, da morajo biti koordinatorji za specializacije seznanjeni s kadrovskimi potrebami bolnišnic.
Pomembno je, katere specialiste bo Gorenjska potrebovala v prihodnje
V. d. direktorja Splošne bolnišnice Jesenice Petra Rupar je dodala, da so večji del današnjega sestanka namenili prihodnjim izzivom na področju kadra in razvoja stroke. “Ne gre toliko za pomanjkanje specialistov sedaj, ampak za to, katere specialiste, ki jih trenutno še nimamo, bo prebivalstvo Gorenjske potrebovalo v prihodnosti, še posebej, če se bodo kapacitete zdravstvenih ustanov v regiji povečale,” je povedala v luči načrtov za izgradnjo nove regijske bolnišnice.
Tudi na primarnem nivoju zdravstva na Gorenjskem se trenutno ne soočajo s prevelikim pomanjkanjem družinskih zdravnikov in pediatrov, je ocenil direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Matjaž Žura. “Če se v prihodnosti ne bo nekaj spremenilo na področju specializacij, pa bomo tudi na Gorenjskem v nekaj letih imeli veliko pomanjkanje teh zdravnikov,” je opozoril.
Na Gorenjskem, kje je okoli 5.000 neopredeljenih pacientov, trenutno ambulanta za neopredeljene deluje le v Kranju in še ta ima po direktorjevih besedah za zdaj le malo bolnikov. Gre za tiste, ki imajo enkratne zdravstvene težave in lahko počakajo na možnost izbire družinskega zdravnika, medtem ko kronični bolniki dobijo svojega zdravnika, četudi ta po normativu že dosega glavarinski količnik.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!