Dr. Luka Pajek z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo je opozoril, da bi se morali v Sloveniji obnove objektov, ki so bili poškodovani v poplavah, lotiti celovito. Posebno pozornost je treba nameniti energetski sanaciji, saj je bila toplotna izolacija marsikje uničena. Vse to zahteva čas in denar, ljudje pa si v tej situaciji želijo predvsem hitrih rešitev, pravi.
Zaradi katastrofalnih poplav v začetku avgusta je po trenutnih ocenah “definitivno neuporabnih” vsaj 520 objektov, na tisoče je poškodovanih. Kako se lotiti obnove? Ali bi bilo smiselno hiše, ki jih bo zaradi poplav treba obnoviti, hkrati tudi energetsko sanirati? Bi morala k temu pristopiti tudi država? Predsednik vlade Robert Golob je konec julija napovedal, da vlada pripravlja program, ki bo sanacijo škode po julijskih neurjih povezal z energetsko sanacijo. Kako bi se bilo tega smiselno lotiti?
Dr. Luka Pajek z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo je za N1 poudaril, da je k obnovam vedno smiselno pristopiti celostno in vključiti več aspektov, na primer sanacijo nosilne konstrukcije, protipotresno sanacijo, energijsko sanacijo, hkrati pa še protipoplavne zaščitne ukrepe. “S tem, ko celoten potek gradnje poteka enkrat, lahko prihranimo precej časa in financ.”
V številnih objektih, ki jih je poškodovala visoka voda, je bila uničena tudi toplotna izolacija v tleh, pod estrihi, ali pa izolacije, vgrajene v zunanje stene, ki so se ob visoki vodi napile in navlažile. “V takšnih primerih je toplotna izolacija v večji meri izgubila funkcijo oz. se uničila do te mere, da v prihajajoči zimi ne bo opravljala več svoje funkcije in bodo toplotne izgube večje,” je opozoril. Stroški za ogrevanje bodo v takšnih stavbah lahko strmo narasli.
Vendar pa za marsikoga, ki je bil v poplavah prizadet, energetska sanacija še zdaleč ni prva skrb. “Veliko stavb je poškodovanih do te mere, da stanovalci primarno rešujejo bivanjsko stisko. Stavbe želijo le povrniti v prejšnje, ‘normalno’ stanje. V takšnih primerih je zato zelo jasna hierarhija ukrepov. Ko bodo stavbe varne za bivanje in funkcionalne, bodo verjetno na vrsti menjave peči in toplotnih črpalk, ki so bile uničene. Šele nato bodo ljudje razmišljali o drugih ukrepih, kot je obnova toplotnega ovoja.” Največja ovira za celovite prenove je v prvi vrsti denar, poleg tega pa te terjajo veliko projektantskega časa, usklajevanja med deležniki, podaljša se čas izvedbe in tako naprej. “Ljudje pa si v tej situaciji želijo predvsem hitrih rešitev,” je realen Pajek.
Na vprašanje, ali bi morala tudi država pristopiti k energetski sanaciji poškodovanih hiš, je odgovoril, da bi državna pomoč v obliki subvencij v prvi fazi prišla prav za popravilo oziroma nakup novih ogrevalnih sistemov, pozneje pa tudi za celovite prenove. “Te bi bilo morda celo bolj smiselno izvajati šele spomladi, saj je zdaj stavbam treba pustiti čas, da se dobro posušijo.”
Najbolj ranljivi v Sloveniji, ki so podvrženi energetski revščini, bodo sicer na javnem pozivu Eko sklada – objavljen bo predvidoma jeseni – lahko zaprosili za stoodstotne nepovratne subvencije, a višina subvencij je navzgor omejena in najpogosteje ne omogoča celostne energetske sanacije.
Pajek kljub temu meni, da je v prvi fazi v določenih primerih lahko tudi takšen ukrep dovolj – “predvsem v smislu, da se ponovno vzpostavijo ogrevalni sistemi, da ljudje pozimi ne bodo na hladnem”. V okviru dosedanjih tovrstnih javnih pozivov je bilo namreč mogoče izvesti različne ukrepe: toplotno izolacijo strehe oziroma stropa proti neogrevanemu prostoru, toplotno izolacijo zunanjih sten, zamenjavo oken oziroma vrat, lokalno prezračevanje pa tudi zamenjavo načina ogrevanja. “Je pa res, da pri tem izgubljamo idejo celovite obnove. Hudourniške poplave so na stavbah naredile veliko škode in obnova bo trajala kar nekaj časa. Torej je še nekaj manevrskega prostora, da odločevalci vzpostavijo smiseln in vzdržen sistem subvencioniranja,” je še dodal Pajek.
Več o (poletni) energetski revščini pa lahko preberete v današnji temi v rubriki Poglobljeno: Ko se sto milijonov Evropejcev doma kuha: Če bomo le sanirali hiše, bo premalo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
