Janša kritičen do opozicije, Šarca in Mesca ne bo na proslavo

Slovenija 21. Jun 202121:13 > 23:08 0 komentarjev
Janez Janša
Borut Živulović/BOBO

Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru za Televizijo Slovenija ob bližajoči se 30. obletnici Republike Slovenije ocenil, da so bili pred tremi desetletji bistveno bolj usodni in neponovljivi časi. Naslovil je tudi aktualne politične in družbene teme ter dejal, da trenutno živimo v zgodovinsko gledano izjemno ugodnem okolju. Opozicija je bila na drugi strani zelo kritična do potez vladajoče koalicije.

Približujemo se 30. obletnici osamosvojitve Slovenije, o časih osamosvajanja in aktualnih temah pa je v nocojšnji pogovorni oddaji na nacionalni televiziji spregovoril tudi predsednik vlade Janez Janša.

Direktna primerjava s časom pred osamosvojitvijo je po besedah vnovič izvoljenega prvaka največje koalicijske stranke SDS nemogoča. Politična razklanost v takratnem parlamentu je bila po besedah Janše še bolj skrb vzbujajoča, kot je današnje stanje, saj so takrat odločali o bolj usodnih stvareh in so nekatere ključne zakone po številnih blokadah spravili v veljavo z enim ali dvema glasovoma večine.

“Takrat smo bili sami,” je bil jasen Janša in dodal, da smo danes člani zveze Nata in Evropske unije ter kot narod živimo v nekem izredno ugodnem okolju, kar prispeva k naši varnosti. Kot je še poudaril predsednik vlade za Televizijo Slovenija, je varnost ena od temeljnih dobrin. “Če smo ogroženi, kot smo bili pred 30 leti, potem je vse ostalo manj pomembno,” je dejal Janša in dodal, da v primeru, ko ti strežejo po življenju, ne razmišljaš o tem, kašno hišo ali plačo imaš.

Evropska unija je proces

Glede načrtov prihajajočega predsedovanja Slovenije svetu EU je kot merilo uspeha navedel, da moramo “premakniti tisto, kar se premakniti da”. Med drugim je tudi spomnil, da soglasja o širitvi EU na Zahodni Balkan še nismo sprejeli. Prav tako imajo nekatere države glede širitve še vedno pomisleke.

Evropska unija se mora odločiti, ali bo sledila strateškemu cilju in stremela k temu, da bo povezala čim več držav, ali bo ostala nedokončan projekt in bo le klub elitnih držav, je dejal Janša. “Nekatere države v EU so mnenja, da moramo probleme najprej urediti od znotraj, šele nato lahko pride na vrsto nadaljnja širitev,” je nadaljeval premier ter poudaril, da je Evropska unija proces.

Nekaterih stvari tako po njegovem mnenju ne bomo nikdar dokončno urediti in po tej logiku širitev nikdar ne bo prišla na vrsto.

Z ukrepi si vlada ni delala nobenih uslug

“Noben ukrep med epidemijo ni bil sprejet za utrjevanje oblasti. Vsi ukrepi so bili takšni, da so nekoga prizadeli. Bili so nehvaležni in obžalovali smo jih,” je Janša odgovoril na vprašanje, kako se odziva na očitke, da so si z epidemiološkimi ukrepi želeli utrditi oblast. Z ukrepi si torej niso iskali simpatizerjev, prav tako si z njimi vlada ni naredila nobene usluge. Si pa je del opozicije z nasprotovanjem ukrepov močno dvignil priljubljenost med prebivalci, je še pripomnil predsednik vlade.

Ob tem je Janša poudaril, da ne samo da nekateri ukrepi v Sloveniji niso bili uspešni in se niso prijeli, številni celo niso verjeli, da so potrebni, saj smo prvi val prestali relativno ugodno. “Problem je, da se je epidemijo izkoriščalo za rušenje vlade in je to ključno prispevalo, da nekateri ukrepi niso bili enotno sprejeti,” je še ocenil predsednik vlade.

Janša je sicer poudaril, da smo v Sloveniji, ko gre za precepljenost starejših od 50 let v sami špici v Evropski uniji. Ko gre za splošno precepljenost pa smo v evropskem povprečju, vendar to povprečje ni dobro niti za nas niti za druge.

Svoboda medijev je podrejena svobodi izražanja

“Svoboda medijev je pomembna, ampak je podrejena svobodi izražanja,” je odgovoril Janša na vprašanje o nezakoniti ustavitvi financiranja STA in dodal, da ni nadomestilo za svobodo izražanja. Ta pripada človeku, ne instituciji, še je pripomnil.

Obenem je navedel, da je vlada “v skladu z zakonom, ki je bil sprejeti proti naši volji, sredstva rezervirala. Da se izplačajo, pa bo treba podpisati pogodbo in poslati račune.”

Janša je v zaključnem delu pogovora direktorju STA Bojanu Veselinoviču še očital, da je politično nastavljen in da ne želi podpisati pogodbe z vladnim uradom RS za komuniciranje (Ukom). Dodal je, da iz tega namerno dela politično afero in da mu “vsi pri tem pomagate.”

Borut Živulović/BOBO

Šarec in Mesec na državno proslavo ne prideta

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je v pogovoru za TV Slovenija dejal, da se bo v petek udeležil proslave v DZ, ne pa tudi državne proslave. Ob prihajajočem prazniku pa je povedal, da je žalostno, da so tisti, ki so to državo osamosvajali in bili takrat glavni akterji osamosvojitve, skrenili s poti. “Nekateri so v zaporu, drugi so še vedno na čelu te države, ampak zagotovo so z zadnjo platjo podrli tisto, kar so z rokami ustvarili,” je povedal. To pa zmanjšuje vero ljudi v državo, kar pa ni dobro, je dodal. Ob 30. obletnici bi se morali po njegovem vprašati, kaj je šlo v tem času tudi narobe.

Na vprašanje, koliko so tudi sami odgovorni, da je ozračje tako zastrupljeno in ljudje tako razdeljeni, je Šarec dejal, da “se pred komarjevim pikom ne obraniš z blagoslovljeno vodo”. Ob tem je napovedal, da bodo opravljali menjave, kjer so bili politično nastavljeni nekompetentni kadri. Kot je povedal, nikakor ne more pristati na to, da so v opoziciji enaki kot v vladi.

Predsednici SD Tanji Fajon pa je žal, ko spremlja, kako je danes narod razklan, kako so ljudje med sabo skregani, kako je tudi politika postala diskreditirana in kako je tudi med ljudmi neka empatija in strah. “In tega si ob 30. obletnici države Slovenije zagotovo ne želim. Ne zanima me toliko teh zadnjih 30 let, kot si želim gledati, kam gremo naslednjih 30 let. Ker kjer smo danes, ni prava pot naše prihodnosti. Sama se bo državne proslave verjetno udeležila, saj pravi, da ne praznujemo praznika te vlade, ampak praznik države.

Predsednica SD je povedala, da smo do leta 2004 vedeli, kaj je strateški interes, potem pa smo izgubili kompas. To je stvar širšega konsezna. To nam v Sloveniji pogosto manjka, meni. Skrbi jo tudi zadolževanje. Glede aktualne politične situacije pa je dejala, da si želi, da bi Janša šel po zaupnico in tako preveril, kakšno zaupanje ima v DZ. Sicer pa bosta po njenih besedah tudi “DeSUS in SMC, ki podpirata te škodljive poteze, prevzeti veliko odgovornost”.

Koordinator Levice Luka Mesec je dejal, da se bo v petek udeležil protesta. Ob tem je pojasnil, da se danes izgubljajo vrednote boja proti nacizmu in fašizmu. Druga stvar, ki jo je omenil Mesec, pa je, da je bil leta 1991 v središču boj za pluralizem in svobodo medijev. “Ljudje, ki so bili takrat v središču zavzemanja, s trenutnim premierjem Janezom Janšo, so 30 let pozneje na drugi strani. Danes je on tisti, ki bi prepovedoval stranke, vključno z našo, ki odreka pravico medijev, da svobodno poročajo. Smo v novi bitki za pluralizem in svobodo, samo akterji so se zamenjali,” je povedal. Tretja stvar pa je po njegovih besedah, kdo je v času tranzicije pridobil.

Mesec meni, da je ključ delovanja aktualne vlade, da ustvarja umetno vzdušje nekega kulturnega boja med levico in desnico. “Prepiramo se o medijih, o tožilcih, o prepovedi strank. To so vse ideološka slepila, da ne bi videli, kaj se v Sloveniji zares dogaja in kdo od tega profitira. Vidim poskus instalacije neke nove elite, ki je daleč od tega, da sta znanje in vrednota njeni vrednoti,” je povedal.

Predsednica SAB Alenka Bratušek je dejala, da je bilo v teh 30. letih narejenih veliko dobrih stvari, bilo pa je narejenih tudi kar nekaj napak. Ob tem je omenila privatizacijo, finančne mahinacije in “krivice, ki ljudi najbolj bolijo”. “Zastarajo največji sodni procesi, ki smo jih imeli v Sloveniji, orožarska afera Patria, Teš je na dobri poti /…/. Nihče ne odgovarja za te velike stvari, na drugi strani pa človeku za neplačilo računa za 100 ali 120 evrov vzamejo hišo. To so stvari, ki bi jih bilo potrebno v prihodnosti spremeniti,” je povedala. Žalostna je, da Slovenija ta rojstni dan praznuje s tako razdeljenim narodom. Državne proslave se bo udeležila, saj je to proslava države in ljudi.

Alenko Bratušek skrbi tudi huda finančna kriza, ki sledi tej covid krizi. Ob petodstotni gospodarski rasti imamo 4 milijarde veliko proračunsko luknjo, kar za javne finance ni zdravo, je dejala. Ob tem se je vprašala, kjer bo vlada dobila dodatnih pet milijard evrov, kolikor je obljubila za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in orožje. “Lepo je ljudem obljubit, še lepše pa je, če poveš, kako boš to naredil,” je dejala.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!