Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova nadaljuje svoj obisk v Sloveniji, ki ga zaznamujejo predvsem različni pogovori o medijih. O medijski neodvisnosti in dezinformacijah je razpravljala s predsednico republike Natašo Pirc Musar in ukrajinskim veleposlanikom Andrijem Taranom, to temo pa sta dopoldne načeli tudi s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Jourova je spregovorila tudi o dogajanju na RTV Slovenije in poudarila, da Slovenija potrebuje zelo kakovostne javne medije z zagotovljenim financiranjem in člani uprave z visokim ugledom. Popoldan se je srečala tudi z ministrico za kulturo Asto Vrečko, s katero sta govorili o razmerah v medijih v Sloveniji in evropskem aktu o svobodi medijev
Medijska svoboda, zakonodaja in zaščita novinarjev so glavne teme pogovorov, ki jih je v zadnjih dveh dneh v Sloveniji imela podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. Eden ključnih poudarkov razprave v Hiši EU, kjer sta poleg podpredsednice komisije sodelovala še predsednica Nataša Pirc Musar in ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran, je bil, da so dezinformacije postale del hibridnega vojskovanja. V boju proti njihovemu širjenju pa so ključnega pomena svobodni in neodvisni mediji.
V razpravi je predsednica Pirc Musar poudarila, da dezinformacije niso nekaj, kar se je pojavilo danes, vendar pa se v tem času hitreje širijo. S poplavo družbenih omrežij in ljudi, ki ne berejo več klasičnih medijev, se je ta problem zelo okrepil. Ruska propaganda ni prisotna samo v Ukrajini, ogromno je je tudi v Moldaviji, na območju Zahodnega Balkana, Kitajska in Rusija pa skušata zapolniti prazen prostor tudi v državah globalnega juga, je opozorila predsednica republike.
Komisarka Jourova je poudarila, da se je na poplavo ruske propagande in dezinformacij, ki so del ruskega hibridnega vojskovanja, treba odločno odzvati, pri tem pa izpostavila ključno vlogo neodvisnih medijev.
Prebivalci Rusije verjamejo vsemu, o čemer poročajo ruski mediji, za Ukrajino pa je zelo pomembno, da svet pozna resnico, je dejal ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Taran. V vseh zahodnih državah je treba po njegovem prepričanju sprejeti odločitve in spodbuditi politično voljo, da bi preprečili obstoj centrov, ki širijo dezinformacije, pri tem pa imajo, kot je dejal, veliko vlogo tudi veleposlaništva in diplomati.
V razpravi so sogovorniki spregovorili tudi o razmerah na področju medijev v državah članicah. Akt o svobodi medijev bo medije zaščitil, vendar pa to ni čarobna paličica, mediji morajo tudi sami zvišati standarde glede lastništva in financiranja, je poudarila Jourova.
V odgovoru na vprašanje o razmerah v Sloveniji, ki je po indeksu svobode medijev padla na 54. mesto, je Jourova poudarila pomen vloge javnih medijev. Znova je izrazila zadovoljstvo, da se je razrešilo vprašanje financiranja STA, glede položaja na RTV Slovenija (RTVS) pa, da čaka na odločitev ustavnega sodišča. “Lahko pa povem, da je v vsaki državi vloga javnih medijev izjemno pomembna,” je poudarila.
Kako pozive slovenskih intelektualcev k miru razumejo v Bruslju?
Trojica je govorila tud o javnem pismu skupine slovenskih intelektualcev s prvopodpisanima nekdanjima predsednikoma Milanom Kučanom in Danilom Türkom, ki je pozvalo k ustavitvi vojne. “Ne poznam enega politika in državnika v EU, ki bi rekel, da ni za mir. Kako do miru priti, pa je vprašanje ne za milijon, ampak za milijardo dolarjev,” je dejala Pirc Musar. Odločitev, kdaj in s katere pozicije se bo začela pogajati, je na Ukrajini, je dodala predsednica.
S tem se je strinjala tudi Jourova. “Vsi si želimo miru, ne poznam nikogar, ki bi rekel, da si želi vojne,” je dejala podpredsednica komisije. Če bomo silili Ukrajino, da sprejme mir s popuščanjem agresorju, to ne bo obrodilo sadov, je opozorila.
Podpredsednica Evropske komisije se je pred razpravo sestala tudi s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Tudi njun pogovor se je vrtel okoli neodvisnosti medijev in zaščite novinarjev, spregovorili pa sta tudi o stanju vladavine prava v Sloveniji. Predsednica državnega zbora je Jourovi predstavila pripravo nove zakonodajne podlage za delo parlamentarnih preiskovalnih komisij, kar je bilo tudi eno izmed priporočil Evropske komisije.
Kot sta dejali v izjavi za medije po srečanju, sta se v pogovoru dotaknili tudi zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin, državnega tožilstva, neodvisnosti medijev in stanja na RTVS ter zaščite novinarjev in žvižgačev.
“To so zelo pomembne teme, na katerih moramo neprestano delati in neprestano varovati demokracijo, ustavne pravice vseh in vladavino prava v državah članicah Evropske unije,” je ob tem dejala Klakočar Zupančič.
Podpredsednica Evropske komisije Jourova je srečanje s Klakočar Zupančič označila za plodno. Pozdravila je pripravo spremembe zakonodaje za delo preiskovalnih komisij državnega zbora. Navedla je tudi, da je v okviru delovnega obiska v Sloveniji razumela pričakovanje, da ustavno sodišče o ustavnosti novele zakona o RTVS odloči kmalu.
S predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom se je sicer Jourova sestala že v sredo, a po njenih besedah o ustavnem presojanju novele zakona o RTVS, prav zaradi tega, ker postopek še teče, nista govorila. Prepričana pa je, da bo odločitev ustavnega sodišča pokazala, kako se bo javna RTVS razvijala v prihodnje. “Nobenega dvoma ni, da Slovenija potrebuje visoko kakovostne javne medije z zagotovljenim financiranjem in člani uprave z visokim ugledom,” je poudarila Jourova.
Predsednica državnega zbora je zagotovila še, da se bo Slovenija aktivno vključila v oblikovanje vsake pravne podlage, ki bo podpirala in varovala samostojnost in neodvisnost novinarjev, njihov položaj ter onemogočanje političnih pritiskov na novinarsko delo.
Jourova o razmerah v slovenskih medijih tudi z ministrico Vrečko
Kasneje se je Jourova srečala tudi z ministrico za kulturo Astro Vrečko. Kot je poudarila ministrica, sta imeli s komisarko “plodno in poglobljeno razpravo” o medijih v Sloveniji in predvsem o evropskem aktu o svobodi medijev.
Spomnila je, da se je Jourova s tem aktom začela ukvarjati zaradi dogajanj v Sloveniji. “Zelo dobro pozna razmere pri nas, zato nam služi ta akt (…) tudi kot neko vodilo pri razmišljanju o naši zakonodaji in se vsebinsko pokriva z našimi pogledi na medijsko zakonodajo,” je dejala.
Govorili sta tudi o ukrepih, ki so bili sprejeti glede Slovenske tiskovne agencije in dogajanja na RTV Slovenija, je pojasnila. Vlada je odpravila uredbo, ki je oteževala delo novinarjev in urednikov ter finančno izčrpavala STA, je spomnila. Glede novele zakona o RTV Slovenija pa je izrazila pričakovanje, da bo ustavno sodišče o novem zakonu hitro odločilo.
Odbor DZ umaknil predlog novele zakona o RTVS koalicijskih poslancev
Odbor državnega zbora za kulturo je danes z dnevnega reda umaknil predlog novele zakona o RTVS, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina koalicijskih poslancev s prvopodpisano Mojco Pašek Šetinc iz Svobode. Za umik je glasovalo devet članov odbora, proti pa so bili štirje.
Predsednica odbora Tamara Vonta (Svoboda) je dejala, da je predlog novele smiselno umakniti z dnevnega reda seje. Ustavno sodišče je namreč začasno zadržalo izvrševanje dela novele zakona o RTVS, ki jo je v zakonodajni postopek vložila vlada, predlog na dnevnem redu tokratne seje odbora pa ureja enako vsebino kot vladna novela.
V SDS so medtem opozorili, da je po vložitvi koalicijskega predloga vlada pripravila svoj predlog novele, ki jo je državni zbor sprejel, potrjena je bila na referendumu, ustavno sodišče pa je nato izvajanje dela novele zadržalo. Po njihovem mnenju je zato koalicijski predlog brezpredmeten in zastarel, saj se navezuje na zakon, ki je že spremenjen. Glede na to ga je treba po njihovem prepričanju oceniti kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo, s čimer bi se njegova zakonodajna pot v državnem zboru končala, sta dejala poslanca SDS Branko Grims in Andrej Hoivik.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
