Hrvaška nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice tik ob meji. Lahko bi ogrozila vire pitne vode za Zagreb

Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je prejšnji teden napovedala, da bo vlada za gradnjo hidroelektrarne Mokrice ponovno sprožila postopek, v katerem bo odločila o prevladi javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave.

Postavitev hidroelektrarne Mokrice, zadnje v nizu šestih hidroelektrarn na spodnji Savi, je načrtovana približno 450 metrov od meje s Hrvaško.

Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod s projektom ne soglaša. Izgradnja Mokric bi namreč pomenila tveganje za poslabšanje stanja površinskih in podzemnih voda na Hrvaškem dolvodno od načrtovanega jezu, so med drugim napisali v dopisu slovenskemu ministrstvu za okolje in prostor (MOP).

Vpliv na podzemno vodo, ki napaja Zagreb

Znano je, da zajezitev reke znižuje nivo podtalnice oziroma podzemne vode pod jezom.

"Obstoječe hidroelektrarne na Savi v Sloveniji so že zmanjšale pretok vode in prenos sedimentov proti Hrvaški, kar je povzročilo poglabljanje struge Save in zniževanje gladine podzemne vode na območju Zagreba," so v sporočilu za javnost opozorile hrvaške okoljevarstvene organizacije Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode, CEE Bankwatch Network in Biom.

Kot so pojasnili, je ta vpliv doslej deloma blažila reka Krka, ki se v Savo izliva dolvodno od najnižje obstoječe pregrade, hidroelektrarne Brežice. "Vendar bi hidroelektrarno Mokrice zgradili dolvodno od izliva Krke v Savo, s čimer bi preprečili prost pretok vode iz Krke proti Hrvaški, dodatno znižali gladino Save in ogrozili vire pitne vode za celotno zagrebško aglomeracijo," so zapisale organizacije

"Letošnji izjemno nizek vodostaj Save še dodatno poudarja potrebo po previdnosti pri obravnavi posegov, ki bi lahko vplivali na vodni režim Save in oskrbo Zagreba z vodo," je dejala Branka Španiček iz organizacije Bankwatch ter poudarila, da si mora hrvaška vlada "dejavno prizadevati za zaščito reke Save in preprečitev tega projekta".

Za Slovenijo koristi, za Hrvaško negativni vplivi

"Koristi za zdravje in varnost ljudi oziroma trajnostni razvoj se nanašajo izključno na slovensko ozemlje, medtem ko na dolvodnem delu (na hrvaškem ozemlju) takšnih koristi ni, nedvomno pa se pričakujejo pomembni negativni vplivi na stanje vodnih teles," je hrvaško ministrstvo zapisalo v dopisu, ki ga je poleti poslalo slovenskemu ministrstvu.

Poleg negativnih vplivov na zajetja pitne vode so opozorili tudi na erozijo struge Save, ki jo povzročajo že obstoječe slovenske hidroelektrarne. Zaradi spodjedanja rečnih bregov so bile poškodovane zaščitne utrditve, ki so skupaj z nasipi del sistema protipoplavne zaščite. Hrvaška je morala zato obnoviti 2,4 kilometra teh utrditev, je izpostavilo hrvaško ministrstvo.

Hrvaška je opozorila tudi, da bi lahko HE Mokrice dodatno poslabšala ekološko stanje Save in ogrozila zaščitena območja Natura 2000 na Hrvaškem. Jez bi oviral selitve rib, uničil del njihovih naravnih habitatov in drstišč ter povečal nevarnost pogina rib na turbinah ter pospešil širjenje invazivnih vrst. Predvideni omilitveni ukrepi po mnenju Hrvaške niso dovolj natančno določeni, njihova učinkovitost pa ni dokazana.

Zajezitev bi dodatno zmanjšala dotok proda in peska po reki navzdol, kar bi povzročalo nadaljnje poglabljanje struge, izginjanje prodišč in izsuševanje rečnih rokavov. Negativni vplivi bi lahko segali tudi na bolj oddaljena mokrišča in poplavne gozdove ob Savi, je še opozorilo hrvaško ministrstvo.

Ministrstvo za okolje: Hrvaška nima pravice veta

Na MOP pojasnjujejo, da se morebitni čezmejni vplivi načrtovane HE Mokrice obravnavajo v okviru predpisanih postopkov presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja, zlasti po Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Konvencija Espoo).

"Namen čezmejnega posvetovanja je zagotoviti, da je država, na katere območju bi lahko nastali pomembni vplivi načrtovanega posega, ustrezno obveščena in ima možnost sodelovati v postopku ter predstaviti svoja stališča, pripombe in strokovne ugotovitve. V okviru tega sodelovanja se obravnavajo tudi vprašanja morebitnih vplivov na površinske in podzemne vode, vodne organizme ter ustreznosti predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje oziroma izravnavo vplivov, skladno z njihovo naravo in namenom," so pojasnili na slovenskem okoljskem ministrstvu.

Ministrstvo je prejete pripombe Republike Hrvaške preučilo z vidika razpoložljive strokovne dokumentacije in veljavnih predpisov. "Do relevantnih vprašanj se bodo pristojni organi ustrezno opredelili v okviru nadaljnjih postopkov in obrazložitev sprejetih odločitev," so sporočili.

"Ob tem pojasnjujemo, da sodelovanje druge države v postopku čezmejnega posvetovanja samo po sebi ne pomeni pravice veta na načrtovani poseg. Odločanje o dovoljenju za poseg na območju Republike Slovenije je v pristojnosti slovenskih organov, ki pa morajo pri tem spoštovati vse relevantne obveznosti po nacionalnem, evropskem in mednarodnem pravu ter ustrezno upoštevati rezultate čezmejnega posvetovanja," so pojasnili na MOP in dodali, da se je Slovenija zavzela za nadaljevanje bilateralnih pogovorov z Republiko Hrvaško, v okviru katerih bi lahko dodatno pojasnili posamezna strokovna vprašanja in stališča obeh strani.

"Ministrstvo bo tudi v nadaljevanju zagotavljalo, da bodo čezmejni vidiki načrtovanega posega obravnavani strokovno, pregledno in skladno s predpisanimi postopki, ob spoštovanju pravic sodelujočih držav in vseh drugih upravičenih udeležencev," so zagotovili.