Jutranje in popoldanske prometne konice, klasična petkova gneča in občasni popolni prometni kolapsi ob praznikih in med počitnicami v slabo voljo spravljajo na tisoče voznikov, ki se vozijo po slovenskih cestah. Razlogov za gnečo je ogromno in kopičijo se že leta. Hipoma jih ne bo mogoče rešiti, smo lahko od strokovnjakov in državnih predstavnikov slišali na današnji razpravi v državnem svetu o prometni problematiki. Rešitev za razbremenitev slovenskih cest je prav toliko kot razlogov za gnečo. Od povsem preprostih, o katerih govorijo že vaški "prometnjakoviči", do nekaterih nevsakdanjih, kot sta uvedba pokrajin in vožnja po avtocestnem odstavnem pasu.
Stanje na cestah je slabo, zastoji pa so neugodni tudi z gospodarskega vidika, so na današnjem posvetu v organizaciji državnega sveta in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ugotavljali razpravljalci. Podatki strokovnjakov ter državnih organov, ki se ukvarjajo s prometom, kažejo jasne vzroke za stalne gneče na slovenskih cestah. Delež potnikov na avtobusih in vlakih je v zadnjih letih upadel, prav tako je vse manj tudi tistih, ki se v službo ali na drugo pot odpravijo skupaj v enem avtomobilu.
Po drugi strani se je od hrvaškega vstopa v schengen na začetku leta 2023 močno povečalo število tovornjakov na slovenskih avtocestah. Podatki Darsa kažejo, da se je na dolenjskem kraku avtoceste število tovornih vozil lani povečalo za 15 odstotkov. Strokovnjaki so na razpravi opozorili tudi na nekonkurenčnost javnega prometa v primerjavi z avtomobilom, k dodatnim obremenitvam na cestah pa prispevajo tudi dejavniki izven naše države. Tako je Andrej Jan iz svetovalnega podjetja PNZ opozoril na nakupovanje nepremičnin na Hrvaškem, kjer smo bili po poročanju Forbesa Slovenija v lanskem letu najbolj dejavni prav Slovenci.
Da skuša država vse večjo obremenitev cestnega omrežja rešiti že dlje časa, je spomnil tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je ob tem poudaril, da se je v več kot desetih letih napovedovalo in opuščalo številne projekte. Tako je izpostavil pogosto omenjeno graditev dodatnega pasu na obremenjenih avtocestah, gneča na cestah pa je po njegovem prepričanju še en argument več za decentralizacijo Slovenije. “Uvedba pokrajin je naš odgovor na zmanjšanje gneče proti Ljubljani, na obremenjevanje ljudi in okolja,” je dejal Lotrič, ki pa zaradi manka politične volje uvedbe pokrajin ne pričakuje kmalu. V vmesnem času, poudarja predsednik državnega sveta, je treba rešitve iskati drugod.
Te udeleženci posveta vidijo predvsem v kombinaciji ukrepov trajnostne mobilnosti, kot sta krepitev javnega prometa in sopotništvo, in gradnji dodatnih prometnih površin. Kot je pojasnil predstojnik Prometno-tehničnega inštituta na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Peter Lipar, lahko z ukrepi trajnostne mobilnosti situacijo na cestah izboljšamo le v manjši meri. Kot rešitev je, tako kot številni drugi udeleženci razprave, označil gradnjo dodatnega pasu na najbolj obremenjenih delih avtocest in ljubljanskega obroča.
Za širitev avtocestnih vpadnic v Ljubljano se je zavzela tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je ob tem poudarila še širitev železniških zmogljivosti in gradnjo hitrih prog. “Soočeni smo s prometnim infarktom, ki se odvija na naših cestah, in sredi tega kaosa je ljubljansko vozlišče,” je dejala Nahtigal in ponovila zahtevo gospodarstva, da se pri gradnji nove prometne infrastrukture pohitrijo postopki umeščanja v prostor.
Podobne rešitve zagovarja tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar, ki opozarja na včasih pomanjkljivo prometno vzgojo, ki se kaže v objestni vožnji. Ob tem je odločevalce pozval, da ukrepe in rešitve za boljšo pretočnost cest pripravijo tako, da bodo delovali tudi čez 20 let. Tako Cvar kot Nahtigal sta med idejami za rešitev stalnih gneč na avtocestah izpostavila tudi možnost začasnega odprtja odstavnega pasu, po katerem bi lahko vozila nekatere skupine vozil.
“Težko rečem, da bomo v naslednjem letu manj časa stali v kolonah”
Da tak ukrep ni smiseln, jima je odgovoril predsednik uprave Dars David Skornšek, ki je pojasnil, da odstavni pasovi niso namenjeni za tovorni promet. “Imamo toliko zdrave kmečke pameti, da ne bi uničevali pasu,” je dodal. Ob tem je navedel nekatere ukrepe, s katerimi skuša Dars razbremeniti avtocestno omrežje. Tako skuša upravljalec slovenskih avtocest pretočnost izboljšati z novimi portali, na katerih po potrebi prilagajajo omejitve hitrosti in izdajajo opozorila, ter s sekcijskim merjenjem hitrosti.
Med nadaljnjimi ukrepi je omenil tudi gradnjo parkirišč ob avtocestah proti prestolnici, kjer bi se lahko dnevni migranti srečali in pot do središča mesta nadaljevali skupaj v enem avtomobilu. Kot je dejal Skornšek, so podpisali dve pismi o nameri, in sicer z občino Krško za parkirišče med priključkoma Krško in Smlednik in občino Škocjan za parkirišče pri priključku Dobruška vas. Tudi on pa napoveduje možnost širitve ljubljanskega obroča in vpadnih cest ter nekaterih stičišč.”Težko rečem, da bomo v naslednjem letu manj časa stali v kolonah,” je še dejal predsednik uprave Darsa.
Največ potniškega prometa pri Vrhniki, tovornega pri Ravbarkomandi
Največ potniškega prometa so na avtocestah v tretjem četrtletju lanskega leta zaznali na števcu Drenov Grič v bližini Vrhnike, in sicer 6,1 milijona potniških vozil oz. dva odstotka več kot v istem obdobju leta 2022. Tovornih vozil je bilo največ pri Ravbarkomandi, 1,7 milijona oz. 0,4 odstotka več, je objavil državni statistični urad. Na večini odsekov s števci je bilo v tretjem lanskem četrtletju največje dnevno povprečje v avgustu, le na odsekih s števcema Dekani in Gotovlje je bilo največje v juliju.
Foto: PROFIMEDIA
S tovornim prometom najmanj obremenjeni odsek je bil odsek Zamarkova, kjer so našteli 363.000 tovornih vozil ali štiri odstotke manj. Promet s tovornimi vozili se je medletno najbolj povečal na odseku s števcem Gruškovje, za 28 odstotkov.
Od vseh kategorij tovornega prometa imajo največji delež lahka tovorna vozila ter priklopniki in vlačilci. Pri večini odsekov s števci je promet s temi vozili uravnoteženo razporejen. Največja razlika je pri odsekih s števci Povodje, Naklo in Lipce, kjer promet z lahkimi tovornimi vozili predstavlja več kot 70 odstotkov prometa s tovornimi vozili. Na vseh odsekih s števci je delež prometa srednjih in težkih tovornih vozil manj kot šestodstoten.
