Kaj, če kaj, bo po enem najbolj eksplozivnih tednov v slovenski politiki storila opozicija, bo znano po koncu počitnic. Prva poteza Janeza Janše je bila sicer poziv na čimprejšnje volitve, toda o tem odločajo poslanci in v tem trenutku se sploh ne zdi verjetno, da bi si bili pripravljeni skrajšati mandat. V političnem zakulisju se najpogosteje omenja možnost ustavne obtožbe, s katero se predsednika vlade obtoži kršitve ustave in zakonov. Zakaj bi bil to preizkus zlasti za koalicijsko SD?
Pred prazniki, v izjemno burnem tednu za največjo vladno stranko in koalicijo, ko so se odmevni dogodki kar vrstili eden za drugim, je završalo tudi v parlamentarni opoziciji.
Da bi se dal premier “izmeriti” sam in vezal glasovanje o zaupnici na zakon o vladi, s katerim bi zmanjšali število ministrstev, je premier Golob javno že zanikal. Kaj, če kaj, bodo storili na drugi strani, pa se bodo po informacijah N1 v opoziciji odločali po praznikih.
Prva poteza Janeza Janše je bila poziv na čimprejšnje volitve, toda o tem odločajo poslanci in v tem trenutku se sploh ne zdi verjetno, da bi si bili pripravljeni skrajšati mandat in to za več kot polovico, kar je gotovo vedel tudi Janša.
V političnem zakulisju se tako najpogosteje omenja možnost ustavne obtožbe predsednika vlade, s katero se premierja obtoži kršenja ustave in zakonov.
Zaradi premierjeve izjave o čiščenju čiščenju janšistov oziroma janšizma v policiji so v Pravni mreži za varstvo demokracije opozorili, da so povračilni ukrepi na podlagi političnega prepričanja nezakoniti.
Spomnili so še, da ustava vsakomur zagotavlja enake človekove pravice, ne glede na osebne okoliščine, med katere sodi tudi politično prepričanje posameznika.
Strokovnjak za kazensko pravo z mariborske pravne fakultete dr. Miha Šepec pa je za N1 pojasnil, da je pomembno tudi to, kako je bilo to izrečeno. “Če bi premier nekdanji ministrici Tatjani Bobnar rekel, ‘treba je očistiti janšiste’, torej tiste, ki so bili postavljeni v času prejšnje vlade, je to lahko tudi neka politična usmeritev. In ne bi mogli tako enostavno reči, da je s tem presegel svoja pooblastila. Če pa imenuje konkretno osebo, ki naj bi jo bilo treba odpustiti, pa je to že neustavno vplivanje na ministra in tega nikakor ne bi smel narediti.”
Medtem je zaradi zaznanih sumov kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije senat KPK sprejel odločitev o uvedbi preiskave v zadevi politični pritiski na policijo, ki jih je prijavila Tatjana Bobnar.
Kaj je ustavna obtožba? In kaj konstruktivna nezaupnica?
Najmanj deset poslancev (SDS jih ima 27, NSi osem) lahko predlaga državnemu zboru, da obtoži predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodiščem. Da bi ustavna obtožba dejansko romala na ustavno sodišče, jo mora v parlamentu podpreti absolutna večina, torej vsaj 46 poslank in poslancev. Ustavno sodišče nato ugotovi ali utemeljenost obtožbe ali pa obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije.
Zaradi ustavne obtožbe opozicije so se morali v parlamentu zagovarjati trije Golobovi predhodniki – Miro Cerar, Marjan Šarec in Janez Janša. Nobena ni dobila zadostne poslanske podpore.
Poleg “standardnih” orodij opozicije (izredne seje, obstrukcije, poslanska vprašanja, preiskovalne komisije …) obstaja še eno močnejše orodje, ki pa glede na razmerje moči v tem mandatu ni zelo verjetno – konstruktivna nezaupnica vladi. Gre za predlog, ko najmanj deset poslancev predlaga glasovanje o nezaupnici, ob tem pa mora hkrati predlagati tudi novega predsednika vlade. Če je novi izvoljen, dosedanji skupaj s celotno vlado pade. Za uspeh predlagatelji prav tako potrebujejo 46 poslanskih glasov.
Glasovanje o ustavni obtožbi je načeloma javno. A poslovnik omogoča tudi tajno glasovanje, če tako odloči večina poslancev. Tajno glasovanje je veliko bolj nepredvidljivo od javnega.
Janša bo pri odločanju o morebitni ustavni obtožbi zagotovo razmišljal tudi o tem, kaj, če kaj, mu to lahko (še) prinese. In ob tem ne bo nepomembno, da utegnejo biti v zagati zlasti koalicijski Socialni demokrati Tanje Fajon, ki so v zadnjih dneh začeli pospešeno izražati svoje nezadovoljstvo in niso skoparili s kritikami na račun premierja Goloba in njegovih ravnanj.
Šef poslancev SD Jani Prednik, denimo, je ocenil, da je bila premierjeva izjava o čiščenju janšistov “čez rob.”
Neuradno je v zadnjih dneh pred prazniki po državnem zboru med poslanci krožila informacija, da ni več tako samoumevno, da bi poslanci SD na glasovanju o morebitni ustavni obtožbi predsednika vlade branili.
Je pa lahko to med drugim povezano tudi z napovedjo premierja, da se bodo v koaliciji začeli pogovarjati o morebitnem zmanjšanju števila ministrstev, v čemer sicer ne SD ne Levica za zdaj ne vidita nobenega smisla.
Za nekaj razburjenja je sicer poskrbel predsednik NSi Matej Tonin, ki je v pismu članstvu ocenil, da Golob in Janša v zakulisju pravzaprav sodelujeta. Na to naj bi med drugim nakazovalo tudi to, da SDS “še ni šla v ustavno obtožbo predsednika vlade”. Tako v Svobodi kot SDS so Toninove navedbe označili za izmišljotine.
Kaj pa nova koalicijska dinamika pomeni za Anžeta Logarja?
Ni jih bilo malo, ki so minuli teden ocenjevali, da bi lahko novonastala koalicijska dinamika vplivala tudi na načrte Anžeta Logarja, sicer še zmeraj poslanca SDS in predsednika sveta te stranke.
Še več, nekateri v koaliciji so menili celo, da premier Golob s svojimi ravnanji in izjavami Logarju prostor celo odpira. Tudi s tem, ko poudarja antijanšizem, zaradi česar utegne izgubljati sredinske glasove, ki pa bi jih lahko pobiral (tudi) Logar. Ob pogoju, da bo ljudi prepričal, da njegova verjetna stranka ne bo zgolj satelit stranke SDS.
V Logarjevi Platformi sodelovanja so se vse do minulega zares eksplozivnega političnega tedna ukvarjali predvsem z organizacijo njihovih okroglih miz in razprav o prihodnosti.
“Zdaj pa bo verjetno treba začeti razmišljati, ali je treba s tem društvom narediti nekaj novega, ali bo kdo drug to naredil …”, je v N1 Podkastu s Suzano Lovec povedala ena od soustanoviteljic platforme in svetovalka bivšega predsednika Alja Brglez.
Na vprašanje, ali bi Anžetu Logarju zdaj svetovala, naj pohiti z ustanovitvijo stranke, pa je Alja Brglez med drugim odgovorila, da je “zdaj verjetno čas, da je treba o tem začeti razmišljati”.
Pomembne se ji zdijo tudi evropske volitve, ki bodo prihodnje leto: “Ni več dve leti časa za lagodne, počasne razmisleke.”
BONUS VIDEO: Eksplozije v slovenski politiki: se je zgodila točka preloma?
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje