Takšnega poletja v Sloveniji še ni bilo: padel je zgodovinski rekord

Letošnje meteorološko poletje, ki je trajalo od 1. junija do 31. avgusta, je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih podatkov, to je od leta 1950. Temperaturni odklon od primerjalnega obdobja 1991-2020 je dosegel 2,8 stopinje Celzija. Minulo trimesečje je bilo približno 7. najbolj suho od leta 1950, kažejo podatki Arsa.

Temperaturni odklon letošnjega meteorološkega poletja je presegel prejšnji rekord 2,4 stopinje, dosežen v poletjih 2003 in 2024, so sporočili z Agencije RS za okolje (Arso).

Poletje v znamenju suše

Letošnje poletje je bilo na ravni državi najbolj sončno vsaj od leta 1960, ko so na voljo primerljivi podatki. Po višini padavin pa je bilo poletje na državni ravni približno 7. najbolj suho od leta 1950, v delu jugovzhodne Slovenije pa je bilo rekordno suho.

Večji del Slovenije je od sredine julije do sredine avgusta pestila huda suša, ki je bila posledica zlasti pomanjkanja padavin v osrednjem delu poletja, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena, so povzeli na Arsu. Vsi trije meseci minulega meteorološkega poletja so bili izrazito nadpovprečno topli, avgust pa je bil z odklonom 3,7 stopinje Celzija najtoplejši avgust in mesec v Sloveniji vsaj od leta 1950.

Minulo meteorološko poletje je bilo tudi v znamenju dveh dolgotrajnih in izrazitih vročinskih valov. Prvi je bil konec junija, drugi konec julija in v prvi polovici avgusta. V prvem valu so izmerili nov junijski rekord za celotno Slovenijo, in sicer v Podnanosu v Vipavski dolini, kjer so 29. junija namerili 38,7 stopinje.

Vročinski val je bil najbolj izrazit na obali

V drugem izrazitem vročinskem valu in v celotnem poletju pa je bila najvišja izmerjena temperatura 40,1 stopinje, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec. Le desetinko stopinje manj so izmerili 31. julija v Dolenjah pri Ajdovščini.

V notranjosti Slovenije je bilo najbolj vroče v Marinči vasi ob Krki, kjer so 4. avgusta izmerili 39,6 stopinje Celzija. Absolutni rekord za Slovenijo sicer ostaja 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki izmerjena temperatura 40,8 stopinje.

Ob opisanih letošnjih vremenskih razmerah so bile konec avgusta sušne razmere podzemnih voda prisotne po skoraj celotni Sloveniji. Zelo sušne razmere so v bovški, notranjski, ljubljanski, kočevski, dolenjski, belokranjski, spodnjeposavski, koroški in pomurski regiji. V večini drugih regij je prisotna zmerna suša, običajne vodne razmere pa so v goriški regiji, kažejo podatki Arsa.

"Letošnja suša ni brez primere"

"Letošnja suša ni brez primere. Podobno ali še izrazitejšo sušo smo že doživeli, vendar podatki kažejo, da se pogostost hidroloških suš podzemnih voda v zadnjih desetletjih povečuje. Med desetimi najbolj sušnimi leti v obdobju 1981-2025 jih je bilo kar osem po letu 2000," so navedli na Arsu.

Od leta 2000 je bila v Sloveniji zaradi suše v kmetijstvu naravna nesreča razglašena v letih 2003, 2006, 2007, 2012, 2013, 2017, 2022 in 2025. Med najobsežnejšimi so bile suše v letih 2003, 2012, 2013, 2017 in 2022.

Analiza kmetijske suše kaže, da se obdobja izrazitega pomanjkanja vode vse pogosteje pojavljajo z večjo intenzivnostjo ter zajemajo območja in dele leta, kjer v preteklosti suša ni bila tako izrazita. Posebnost novodobnih suš predstavljajo hitro razvijajoče se oziroma "rapidne" suše, ki se lahko v poletnem obdobju razvijejo v kratkem času, zlasti ob vročinskih valovih, so izpostavili na Arsu. Posebnost letošnje suše je predvsem kombinacija zgodnjega začetka, hitrega razvoja, dolgotrajnosti in velike prostorske razsežnosti.

Rekordi tudi v vodah

Tudi reke so bile letos doslej večinoma podpovprečno vodnate. Najmanj vodnat mesec je bil julij, ko so bili srednji mesečni pretoki izrazito manjši od dolgoletnega povprečja na vseh rekah. Podobne razmere so bile v Sloveniji v letih 2022, 2013 in predvsem 2003.

Na nekaterih rekah pa so bili letošnji pretoki tudi rekordno nizki. Na Muri v Gornji Radgoni so bili srednji mesečni pretoki letos poleti nižji kot v sušnem letu 2003. Izredno nizki so bili tudi pritoki Krke, na Dravi je bil julijski srednji mesečni pretok najmanjši v obdobju opazovanj.

Posebnost letošnjega poletja so bile tudi zelo visoke temperature površinskih voda, na več rekah so bile dosežene najvišje izmerjene temperature vode. Na Ložnici v Levcu je bila 3. avgusta izmerjena temperatura 32,5 stopinje Celzija, Savinja v Celju je dosegla 30,8 stopinje, Sava v Jesenicah na Dolenjskem pa 30,2 stopinje.

Rekordne temperature sta dosegli Bohinjsko in Blejsko jezero, zelo toplo je bilo tudi morje. V Kopru je temperatura 30. junija dosegla 30,2 stopinje, najvišja izmerjena temperatura morja v Kopru pa ostaja 31,1 stopinje, izmerjena julija 2010.