Slovenski paviljon v Dubaju zapira svoja vrata in naj bi bil kmalu odstranjen. Od visoko donečih napovedi, kako pomembno vlogo bo imel za promocijo slovenskega gospodarstva in turizma na Bližnjem vzhodu, je ostalo bore malo, je pa po podatkih ministrstva za gospodarstvo država v zadnjih 15 mesecih za njegovo vzdrževanje, delovanje in upravljanje porabila več kot pol milijona evrov. Tudi njegova razgradnja naj ne bi bila poceni ...
Slovenski paviljon, ki je bil med drugim prepoznaven po fasadi s 45 tisoč rastlinami in leseno streho, je bil na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju eden bolj opaznih nacionalnih paviljonov.
V pol leta ga je obiskalo okoli milijon ljudi, med njimi številni slovenski funkcionarji. Na razstavo se je podalo tudi osem ministrov takratne Janševe vlade.
Po zaključku razstave je tedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek napovedal, da bo paviljon ostal v Dubaju kot predstavništvo slovenskega gospodarstva. To je potrdila tudi sedanja vlada. “Paviljon bo postal del svetovnega gospodarskega središča imenovanega District 2020 Dubaj, z namenom krepitve internacionalizacije slovenskega gospodarstva in promocije slovenskega turizma,” so na začetku lanskega avgusta sporočili z ministrstva za gospodarstvo.
Ob tem so ambiciozno napovedovali, da je ohranitev paviljona v Dubaju smiselna zaradi izkoriščanja potencialov trgov Bližnjega vzhoda in hitrejšega preboja slovenskega gospodarstva na te trge, pa tudi zaradi gospodarske moči Združenih arabskih emiratov in samega Dubaja. “Slovenski paviljon, ki bo deloval v okviru Districta 2020, bo dolgoročno postal središče gospodarskega, poslovnega in turističnega delovanja, obenem pa tudi prostor za druženje, srečevanje in organizacijo dogodkov,” so bili vzneseni na gospodarskem ministrstvu.
Danes nekateri njegovi vidni predstavniki neuradno priznavajo, da se, če bi še enkrat sprejemali odločitev, za ohranitev paviljona v Dubaju ne bi odločili. Problemov, povezanih s tem paviljonom, je bilo namreč v zadnjem letu preveč, poudarjajo. Uradno so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) na naše vprašanje, ali odločitev za ohranitev paviljona ocenjujejo kot smotrno, odgovorili, da so se številne okoliščine, ki so botrovale ohranitvi paviljona, spremenile.
“Organizator Expo City je v svoji prvotni ideji razvoja lokacije, na kateri je potekal Expo 2020 Dubaj, predvideval vzpostavitev Districta 2020, kjer bi bil oblikovan ekosistem za start up in scale up podjetja. Ideja je bila kasneje opuščena, kar je povzročilo tudi umik nekaterih drugih držav, ki so prvotno nameravale ostati v Dubaju,” so navedli.
Konec oktobra pa bo tudi konec delovanja slovenskega paviljona. Aktivnosti za njegovo zaprtje in iskanje rešitev za njegovo razgradnjo že potekajo. Kolikšni bodo stroški razgradnje, na MGTŠ še ne morejo povedati, saj bo to predmet nadaljnjih postopkov javnega naročanja. Naši sogovorniki pa predvidevajo, da znesek zagotovo ne bo nizek. So pa na ministrstvu poudarili, da bi se lahko, če bi obstajal interes, paviljon oddalo v najem.
Iz odgovora MGTŠ sicer izhaja, da je država za njegovo “vzdrževanje, delovanje, upravljanje in izvajanje programskih aktivnosti” v času sedanje vlade porabila 547.090,26 evra (vključno z DDV), od tega od prvega junija lani do konca lanskega leta 339.146,7 evra, letos pa do konca avgusta 207.943,56 evra. Iz seznama aktivnosti, ki so potekale v tem paviljonu, pa je razvidno, da je od obljub, kako pomembno vlogo bo imel za promocijo slovenskega gospodarstva in turizma, ostalo bore malo.
Na gospodarskem ministrstvu so sicer poudarili, da so bile pravno-formalne zadeve za ponovno delovanje paviljona v Dubaju urejene šele februarja letos, od junija dalje pa dogodkov zaradi vočine ni bilo več mogoče izvajati. Po sprejemu odločitve, da paviljon ostaja, je MGTŠ projekt preneslo na agencijo Spirit, pod okriljem katere so se odvijali (sicer redki) dogodki. Eden od njih je bil udeležba slovenske gospodarske delegacije s področja naprednih tehnologij na poslovnem forumu. Kot so nam povedali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki je sicer idejo za ohranitev paviljona v Dubaju podprla, se je na tem forumu predstavilo sedem slovenskih podjetij, to pa je bila tudi edina letošnja aktivnost GZS na omenjeni lokaciji.
V paviljonu je bilo med marcem in junijem letos izvedeno še predavanje za lokalne študente arhitekture, predavanje “365 days of Ancient wisdom for the Wellbeing of Modern Man”, dogodek s 15 obetajočimi start upi iz Slovenije ter še eno srečanje gospodarske delegacije na temo naprednih digitalnih tehnologij. Slovensko veleposlaništvo v Dubaju je tam organiziralo srečanje veleposlanikov držav članic EU, ob sobotah pa so se pod pokroviteljstvom veleposlaništva odvijale urice slovenskega jezika za otroke Slovencev, živečih v Dubaju.
In kdo so bili zunanji izvajalci, ki so v času sedanje vlade sodelovali pri preureditvi in ponovnem zagonu paviljona, ter koliko so stale njihove storitve? Po navedbah gospodarskega ministrstva so vzdrževalne storitve podjetja Riko, ki je imelo do lanskega septembra še veljavno pogodbo iz časa Expa 2020 Dubaj, od septembra do decembra lani stale dobrih 84 tisoč evrov (z DDV).
Jure Kotnik s. p. je za izvedbo projekta idejne zasnove preureditve slovenskega paviljona prejel skoraj 14 tisoč evrov (brez DDV). Storitve za ponovno vzpostavitev delovanja paviljona ter koordinacijo programskih in podpornih aktivnosti, kar je Spirit zaupal podjetju Pure Travel pod vodstvom Petre Tolja, bodo državo stale blizu 40 tisočakov (brez DDV). Tu so še storitve za ponovni zagon paviljona, ki jih je v višini 63 tisoč evrov (brez DDV) izvedlo podjetje Hennessey L.L.C. Potrebna pa je bila tudi revitalizacija zelene fasade na paviljonu v znesku 35 tisoč evrov (brez DDV), ki jo je opravilo podjetje Knauf Insulation. Na gospodarskem ministrstvu so pojasnili, da se je namreč v času, ko ni bilo rednega vzdrževanja, pokvarila črpalka za vodo in povzročila škodo na zeleni fasadi.
Golobova vlada je sicer avgusta lani sklenila, da bo paviljon v Dubaju ohranjen pet let, oktobra lani pa je ta rok spremenila na eno leto z možnostjo podaljšanja. Kot so nam povedali na ministrstvu za gospodarstvo, so na pobudo ministrstva za okolje, podnebje in energijo predlagali podaljšanje roka obratovanja do sredine letošnjega decembra, da bi lahko v paviljonu organizirali aktivnosti ob robu podnebne konference COP28. Vendar pa v medresorskem usklajevanju soglasja za podaljšanje niso dobili – zadržke je izpostavilo ministrstvo za finance.
Iz odgovora finančnega ministrstva je mogoče razbrati, da je MGTŠ najprej predlagalo ohranitev paviljona do 30. aprila 2024. Ministrstvo za finance ga je zaprosilo za dodatne utemeljitve predloga s pojasnili, v kolikšni meri so bili doseženi zastavljeni cilji tega projekta. Dosedanja poročila so bila namreč, tako finančno ministrstvo, “zelo splošna in opisna, brez konkretnih podatkov o doseganju merljivih ciljev, na podlagi katerih bi lahko presojali upravičenost in smiselnost ohranitve paviljona do 30. 4. 2024”.
Namesto posredovanih dodatnih, konkretnih pojasnil pa je po navedbah ministrstva, ki ga vodi Klemen Boštjančič, MGTŠ pripravilo vladno gradivo in predlagalo podaljšanje delovanja paviljona do sredine decembra letos. Njihova obrazložitev je bila, da bo konec leta na tej lokaciji potekala mednarodna podnebna konferenca, na kateri pričakujejo več kot 70.000 udeležencev.
“Finančne posledice ohranitve so ocenjene na 500.000 evrov v letih 2024 in 2025. Zaradi visokih stroškov je ministrstvo za finance MGTŠ ponovno pozvalo k predstavitvi konkretnih merljivih izračunov dosedanje dodane vrednosti ter dodatno argumentacijo smiselnosti oziroma smotrnosti ohranitve paviljona,” so še navedli na finančnem ministrstvu.
Portal Necenzurirano je pred časom poročal, da je podjetje Riko, ki je v lasti Janeza Škrabca, lani poleti državi poslalo zahtevek za plačilo dodatnih 3,3 milijona evrov za nepredvidene stroške paviljona.
Ker dogovora ni bilo, je podjetje proti državi vložilo tožbo. Na ministrstvu za gospodarstvo so nam zdaj povedali, da se pravdni postopek nanaša na “razmerja po pogodbi za projektiranje in postavitev slovenskega paviljona na Expo 2020”. Ker postopek še teče, pa podrobnejših informacij ne razkrivajo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje