Kulturne organizacije nasprotujejo načrtom Radiotelevizije Slovenija, ki bi za boljšo finančno stabilnost zavoda zarezali v tretji radijski program Ars. Gre za degradacijo slovenske kulture, so na javni tribuni opozorile tri izmed organizacij. Tekla je tudi beseda o smotrnosti višjega RTV prispevka.
Razlog za javno tribuno, ki so jo sklicali na Društvu slovenskih pisateljev skupaj s Slovensko matico in Društvom slovenskih skladateljev, so našli v javnem pismu, v katerem je odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus opozorila na predvideno zmanjševanje sredstev za program. To napoveduje predlagani programsko-produkcijski načrt za leto 2024, ki bo v četrtek obravnavan na seji sveta RTVS.
Če bi se to zgodilo, bi se program v letu 2024 znašel pred najnižjimi variabilnimi sredstvi, ki so po uredničinih besedah ključni za njihovo delovanje. S tem bi za 40 odstotkov morali zmanjšati različne segmente svoje produkcije, od radijskih iger, literarnega programa, glasbenih snemanj do kritike.
Predstavniki vseh treh organizacij, Dušan Merc, Aleš Gabrič in Dušan Bavdek, so se strinjali, da bi to predstavljalo nepopravljivo škodo slovenski kulturi in njenim ustvarjalcem, pa tudi RTV hiši, ki si jo, kot je dejal Merc, “politika prisvaja kot jedilni pribor”. Bavdek je izrazil prepričanje, da razen RTV Slovenija potem nihče ne bi snemal in arhiviral slovenske glasbe, po Gabričevem mnenju pa bi se s tem odrekli še edinemu mediju, ki omogoča “prerez kulturnoduhovnega trenutka Slovenije”, k čemur stremijo veliki narodi.
Bi program rešil višji RTV prispevek?
V podporo obstoju programa brez zmanjševanja njegovega delovanja so se na tribuni oglasili predstavniki različnih ustanov. Po oceni predstojnika Inštituta za slovenski jezik na ZRC Sazu Kozme Ahačiča imata progam Ars in celotna RTV, na kateri obstaja tudi izobraževalno središče, morda celo večjo vlogo pri razvoju slovenskega jezika od samih jezikoslovcev. Zato bi pričakoval, da bi se začrtala smer njunega delovanja, ki bi lahko izhajala iz omenjenega.
Med rešitvami, ki bi pripomogle k finančnemu položaju RTV Slovenija, kjer je največ stroškov povezanih z redno zaposlenimi, sta denimo predstavnika slovenskega Pena Tanja Tuma in Tone Peršak omenila dvig RTV prispevka, ki se ni spremenil od leta 2005. Kot je pojasnil direktor Radia Slovenija Mirko Štular, so vsa leta pozivali k sistemski ureditvi zavoda ob zavedanju, da bo nekoč prišel trenutek, ko se bodo začele zmanjševati programske vsebine. “Medijsko okolje narekuje spremembe, če želimo ostati relevantni,” je dejal.
Nekdanji direktor RTV Slovenija Igor Kadunc pa je ocenil, da na silo reševati finance RTV ni dobra smer, ampak bi bilo treba pristopati pragmatično, morda po tem, ko je vlada zagotovila dodatna sredstva, položaj reševati tudi z začasnimi krediti. Potrebovali pa bi tudi razpravo o poslanstvu RTV kot delu nacionalne kulturne politike. Odgovorna urednica Arsa je sicer napovedala, da se bodo tega dotaknili tudi na programu.
Po javnem pismu, ki so ga naslovili tako na vodstvo RTV kot na ministrstvo za kulturo, pristojni parlamentarni odbor in nacionalni svet za kulturo, je predsednica slednjega Uršula Cetinski zapisala, da sta kultura in izobraževanje v materinščini pomembna civilizacijska dosežka in bistven del naše identitete. Za razliko od drugih dobrin ju ni mogoče “uvoziti”, vsem drugim vsebinam pa se že posvečajo mnogi drugi mediji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje