Ste opazili, da imajo nekateri trgovski izdelki, ki jih že dolgo kupujete, enako ceno, embalaža pa je nenavadno majhna? Gre za skrčflacijo, sicer zakonito prakso, ki pa je do potrošnika precej neprijazna. Proizvajalci namreč količino ali težo izdelka prikrito zmanjšajo in ga po isti ceni prodajajo naprej. In kakšni so njihovi izgovori? "Porcijo hrane za mačke smo zmanjšali s 100 gramov na 85 gramov, ker veliko mačk prvotne količine ne more pojesti v enem obroku," se glasi le eno od pojasnil proizvajalcev.
Skrčflacija (angleško shrinkflation) je, ko proizvajalci zmanjšujejo količino ali težo izdelka, prodajajo pa ga po isti ceni in v isti embalaži kot prej. Potrošnik torej ne ve, ali pa mora biti zelo previden, da opazi, da je v resnici po isti ceni kupil manj.
Zveza potrošnikov poudarja, da skrčflacija ni prepovedana ali nezakonita, da pa jo skušajo proizvajalci prikriti. O tem ne obvestijo potrošnika, prav nasprotno, zmanjšanje skušajo prikriti z nespremenjenim videzom embalaže, pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije. “Večina potrošnikov se ob tem počuti opeharjene, zato lahko rečemo, da je skrčflacija do potrošnika neprijazna praksa,” pojasnjujejo.
Največ primerov naj bi bilo pri prehranskih izdelkih, izdelkih za osebno nego in izdelkih za vzdrževanje gospodinjstva, zato so na Zvezi potrošnikov Slovenije začeli zbirati primere izdelkov na trgovskih policah, za katere so potrošniki posumili, da so proizvajalci njihovo količino zmanjšali.
Proizvajalci so podobne načine podražitev uporabljali že pred inflacijo. Kot enega bolj znanih in odmevnih primerov, ki je leta 2016 razburil svetovno javnost, Zveza potrošnikov Slovenije navaja skrčenje čokolade Toblerone. “Proizvajalec znamenite čokolade je takrat zmanjšal njeno maso tako, da je povečal razmik med čokoladnimi trikotniki.”
Največjo spremembo količine so na zvezi opazili jajčnih širokih rezancih proizvajalca Pečjak. Pakiranje se je s 500 gramov prepolovilo na 250 gramov. Količina izdelka Becel polmastna margarina in Rama mastni namaz pa se je zmanjšala za 20 odstotkov oziroma s 500 gramov na 400 gramov.
Manjša količina, višja cena
Na zvezi opozarjajo, da proizvajalci izdelke pogosto skrčijo tako, da potrošniki tega sploh ne opazijo – ne spremenijo velikosti embalaže in prodajne cene. Takšen izdelek, ki ga najdemo na slovenskih trgovskih policah, je denimo mokra hrana za odrasle mačke proizvajalca Whiskas.
“Izdelek je pred kratkim sicer doživel manjšo oblikovno prenovo, velikost, oblika vrečke in prodajna cena izdelka pa so ostali nespremenjeni.” Se je pa zato spremenila količina mačje hrane, saj v vrečki ni več 100 gramov, temveč le še 85 gramov.
Zveza potrošnikov Slovenije navaja še primere, ko proizvajalci že tako “skrčenenemu” izdelku v razmeroma kratkem času povišajo še ceno. Primer tega je denimo napitek Cedevita. “Pred skrčenjem je 1000-gramsko pakiranje stalo 5,84 evra, takoj po skrčenju smo za 900-gramsko pakiranje odšteli enako vsoto, danes pa je cena skrčenega izdelka 6,59 evra,” so opisali.
Ne le na denarnico potrošnika, skrčflacija ima negativen vpliv tudi na okolje. Kako? Na zvezi so za primer vzeli običajno štiričlansko družino, ki na mesec zaužije dva kilograma širokih valjanih rezancev. Kar pomeni, da je pred skrčenjem kupila štiri vrečke Pečjakovih rezancev na mesec, zdaj pa jih mora kar osem. “S tem zavrže občutno več plastične embalaže kot prej.”
Odgovori proizvajalcev, zakaj so zmanjšali količino izdelka: “Upoštevali smo želje kupcev …”
Zveza potrošnikov Slovenije je proizvajalce vprašala, zakaj so se odločili za zmanjšanje količine. Odgovorili so takole.
“Porcijo hrane za mačke smo zmanjšali s 100 gramov na 85 gramov, ker veliko mačk prvotne količine ne more pojesti v enem obroku.”
“Ob prenovi podobe embalaže rezancev smo upoštevali želje kupcev, ki so navajali, da je 500-gramsko pakiranje preveliko za eno ali dvočlansko gospodinjstvo.”
“Za spremembo pakiranja spreja za zaščito otrok pred soncem smo se odločili na podlagi potreb potrošnikov ter trenutnih smernic.”
“Razlog za zmanjšanje količine našega napitka z vitamini in margarin je nadomeščanje višjih proizvodnih stroškov zaradi motenj v dobavni verigi.”
Kaj pa je skimpflacija?
Skimpflacija izhaja iz angleške besede “skimp”, kar pomeni skopariti. V primeru izdelkov, ki jih najdemo v trgovinah, pa pomeni, da proizvajalci, ki želijo znižati proizvodne stroške, spremenijo sestavine izdelka, posledično pa tudi kakovost.
Tak primer je DM bio napitek iz mandljev. Pred skimpflacijo je vseboval sedem odstotkov mandljev, danes pa ima tri odstotke mandljeve paste. “O zmanjšanju vsebnosti mandljev priča tudi podatek o nižji energijski in hranilni vrednosti novega napitka,” so zapisali na zvezi. Cena napitka je medtem ostala enaka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje