Tri tedne po katastrofalnih poplavah smo se pogovarjali z Romano Lesjak, županjo Črne na Koroškem, ki je ena najhuje prizadetih občin v državi. "Mami Črne" domačini zaradi njene aktivne vloge in zavzemanja za domači kraj pojejo hvalospeve, ona pa ima samo en cilj: Črno postaviti nazaj na noge. Čeprav močno čuti strah in travmo sokrajanov, je prepričana, da "toliko, kot so razsuti, so tudi močni". Z občani se zdaj boji ponedeljka, ko so v razmeroma kratkem času znova napovedani obsežni nalivi. "Ne vem, kaj bomo, če se nam scenarij iz začetka meseca ponovi."
Pred ponedeljkovimi nalivi so v Črni na Koroškem znova v pripravljenosti. Pospešeno polnijo protipoplavne vreče in jih delijo med občane, pripoveduje županja Romana Lesjak.
Ker se bojijo, kaj bo, je ljudem že naročila, naj razpoke na plazovitem območju prekrijejo s folijami. In dodaja: “Res nas skrbi.”
“To, kar se nam je zgodilo, bomo že prebrodili. Ne vem pa, kaj bomo, če se nam scenarij iz začetka meseca ponovi”.
Romana Lesjak je županja občine Črna na Koroškem že četrti mandat, zagotovo pa občino trenutno vodi skozi najhujšo katastrofo v vseh teh letih.
Uničujoča ujma je Črno popolnoma zdesetkala, nekaj dni je bila celo odrezana od sveta, do ljudi se je najprej prebila Slovenska vojska. Podobe, ki so prihajale iz kraja, so bile apokaliptične, reka Meža si je utrla novo pot kar skozi središče mesta.
Občino, za katero se je v preteklosti reklo, da je “na koncu sveta”, je že konec julija zajelo hudo neurje, že takrat je na pomoč morala priskočiti Slovenska vojska z mehanizacijo. Probleme so povzročili predvsem hudourniki, a škodo jim je uspelo uspešno sanirati.
Po nemirnem tednu se je županja na povabilo župana hrvaške občine Šolta, kjer so praznovali občinski praznik, odpravila na zasluženi dopust. Potem pa … šok.
Kot Romana Lesjak pripoveduje za N1, je v četrtek, 3. avgusta, začela spremljati vremensko napoved, saj so meteorologi opozarjali, da bo v 36 urah zapadla ogromna količina padavin. Pogovarjala se je s hčerko, ki je bila sama doma v hiši v Črni na Koroškem, in druga drugo sta mirili, da ne bo nič hujšega.
A že ponoči je opazila, da na številko 112 iz Črne na Koroškem prihaja ogromno klicev na pomoč. “Videla sem, da je Meža v tem času narasla za več kot dva metra. Takoj sem poklicala v štab civilne zaščite, izmenjali smo nekaj besed, potem pa je vzelo signal,” opisuje dramatično noč, ki je spremenila toliko življenj.
Takoj zjutraj se je vkrcala na prvi trajekt in pot nadaljevala z avtomobilom. V petek je morala zaradi poplavljene štajerske avtoceste prenočiti v Ljubljani.
To je izkoristila in v tem času komunicirala z vojsko in ministrom za obrambo ter avstrijskimi župani, saj v Črni “signala tako ali tako ne bi imela”. Z avstrijskimi kolegi se je dogovorila, da so odprli mejni prehod čez Luže, da so lahko iz Črne hodili vsaj po gorivo.
“Najbolj me je skrbelo, da ves dan nisem mogla stopiti v stik z nikomer iz Črne. Navsezadnje živimo blizu vode, hčerka je bila sama doma. Vmes je prišel SMS, da so vsi živi, kar me je tisti trenutek pomirilo,” opisuje najhujše trenutke negotovosti.
Odisejada do doma v ruševinah
V soboto se je odpravila proti Črni. Do koder je šlo, se je odpeljala sama z avtomobilom. “Potem pa sta mimo kot naročena z land roverjem prišla dva fanta iz Žalca, ki sta se prav tako odpravljala v Črno, saj tam živi njun oče, ki ga nista mogla priklicati. Zapeljala sta me čez najhujše plazove, malo sem morala z nogo pobrskati, ali bomo živi prišli čez. Pa je kar šlo,” pove.
Nato se je cesta končala in z avtom naprej niso mogli, zato so pot nadaljevali peš.
Takoj ko je prispela v Črno, je odšla v štab civilne zaščite in akcija se je začela. Čeprav so od poplav minili že več kot trije tedni, je še vedno neumorna na terenu.
Ker v nedeljo še vedno ni bilo signala, se je, tako opiše sama, “razhudila” na Facebooku in predsednika vlade pozvala, da uredijo vsaj to. V treh urah je večina uporabnikov A1, ki ga tam edino še ni bilo, signal tudi dobila.
“Od takrat se mi zdi, kot da se vse skupaj odvija v sanjah. Med podoživljanjem trenutkov se mi zdi, da vse skupaj traja en dan, da vmes ni noči,” pripoveduje.
Nekatere ceste popolnoma uničene, struge neočiščene
S tem, kar jim je uspelo sanirati doslej v centru mesta, je zadovoljna, pravi, saj so stvari v približno normalnem stanju. “Stanje pa je zelo nezadovoljivo, kar zadeva cestne povezave in neočiščene struge,” opozori.
“Meža je tako razširila strugo, da človek skoraj ne more verjeti. Če je bila enkrat vmes široka 10 metrov, je zdaj enkrat več.” Neurejeni so tudi pritoki, a pričakujejo še dodatno mehanizacijo, zato Lesjak verjame, da jim bo kmalu uspelo urediti tudi to.
Kar zadeva ceste, so te ponekod dobesedno odsekane in povezav z zaselki ni. Čez nekaj dni se bo začela šola, a nikogar ne želijo spravljati v nevarnost. Držali se bodo nasvetov prometnega strokovnjaka, ki jih pričakujejo v prihodnjem tednu. “Napeli pa smo vse sile, da bi vzpostavili cestne povezave in da bi lahko ljudje prišli vsaj v službo,” dodaja.
Zadnjih deset let so se trudili, da bi do zaselkov uredili asfalt, a njihov trud je praktično čez noč izginil. “Ceste so ponekod tako uničene, da ni druge, kot da jih obnovimo v celoti,” pove. Končne ocene škode nimajo, a že pogled na kilometre uničenih cest izdaja, da bodo govorili o več desetih milijonih, ocenjuje županja.
Še vedno pregledujejo tudi plazove, saj se vsak dan pojavi nov. Dneve začenjajo ob sedmih zjutraj in se ne ustavijo do desete ure zvečer. “Dan po dan,” opisuje, kako se prebijajo po katastrofi.
V ljudi se je naselila bojazen
Ko jo vprašamo, ali je adrenalin že popustil, odločno zatrdi: “Jaz sem v redu. Vem, da moram biti tukaj za svoje občane, ljudi. Hodim po terenu, bolj malo se zadržujem v pisarni, razen če se je treba s kom posvetovati, kaj je še treba postoriti.”
Največja težava je strah ljudi pred vsakim novim deževjem, vanje se je naselila bojazen. Čeprav sama niti za trenutek ne podvomi, da bodo obnovili podobo Črne, je travma ljudi očitna in vseprisotna. “Vsak se boji za svoje ljudi, vsi imamo svoje družine, otroke, vnuke. Strah te je, da bi se jim kaj zgodilo.”
A kot je poudarila tudi na dan, ko je bila v Črni na Koroškem ekipa N1: “Toliko, kot smo razsuti, smo tudi močni”.
Iz Mežiške doline so v zadnjih tednih deževale zgodbe o solidarnosti, o medsebojni pomoči, o prostovoljstvu, številne so bile tudi zahvale domačinov vsem, ki so jim pomagali. Pogost pa je bil tudi poziv Sloveniji in odločevalcem: “Ne pozabite na nas.”
Kot pravi županja, si tokrat želijo, da pozornost, ki jo za spremembo imajo, ne bi izpuhtela čez noč. “Ko boste nehali poročati o nas, se nam bo bolj slabo pisalo. Ampak tega ne bom dopustila, aktivna sem tako na družbenih omrežjih kot pri komunikaciji z ministri. Tudi predsednik vlade je obljubil, da ne bodo pozabili na nas.”
Včasih je dovolj že topla beseda
11-letna osnovnošolka Naja, ki je za gasilce s prodajo zapestnic zbrala več tisoč evrov, je bila v četrtek tudi v Črni. Eno zapestnico je dala tudi županji, priložila pa je sporočilo: Črna na Koroškem, mi smo z vami.
“Če otrok prepozna, da potrebujemo pomoč, toplo besedo in oporo … Tudi karikaturist Večera Ciril Horjak mi je napisal: ’Draga Romana, ko misliš, da si sama, se spomni, mi smo s tabo.’ Hvaležna sem vsakemu že za toplo besedo. Seveda potrebujemo materialno pomoč, ampak včasih je dovolj, da nekdo reče, da nismo sami, da je z nami,” je še povedala županja, ki pravi, da ima en sam cilj. Spraviti Črno na Koroškem nazaj na noge. In v to verjame.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje