Danes mineva leto dni od protesta v Ljubljani, ki je ušel izpod nadzora. Policija je šla nad protestnike tudi s solzivcem in plinskimi bombami. Duhovi zaradi njenega ravnanja še niso pomirjeni, ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar pa skozi izredni nadzor preverja zakonitost, strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic pri delu policije.
Protest 5. oktobra lani, na katerem so se zbrali nasprotniki vlade in protikoronskih ukrepov, se je začel miroljubno, kar pa ni trajalo dolgo časa. Ob omejenem gibanju, ki je veljalo zaradi vrha EU-Zahodni Balkan, so policisti poskušali protestnike razgnati, kmalu pa zoper množico uporabili represivna sredstva. Skupno so uporabili več kot 400 plinskih nabojev in bomb, na različnih lokacijah pa tudi vodni curek s primesjo solzivca, ki se mu niso mogli izogniti niti naključni mimoidoči in turisti. Pridržali so 25 oseb, večino zaradi kršenja javnega reda in miru.
Ravnanje policije na protestu je nemudoma izzvalo številne kritike in vprašanja o domnevni pretirani uporabi prisilnih sredstev. Pravna mreža za varstvo demokracije je že dan po protestu pozvala k ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije glede ukrepanja policije na protestu, v tedaj opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB pa so zdaj že nekdanjo vlado Janeza Janše pozvali k odstopu. Za predčasne volitve se je zavzel tudi ljubljanski župan Zoran Janković, v Sindikatu policistov Slovenije pa za preiskavo ukazov vodstva policije na protestu.
Še več vprašanj o ravnanju policije se je odprlo, ko je v javnost prišla informacija, da so se med protestom v operativnem štabu policije nahajali najvidnejši politiki, med njimi tudi nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Tako Hojs kot nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj sta zanikala, da bi na delo policije ob protestu vplivala politika.
Duhovi zaradi ravnanja policije na protestu 5. oktobra lani še niso pomirjeni. Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je prepričana, da je policija na protestu prekomerno in nezakonito uporabila prisilna sredstva proti protestnikom, zato je že kmalu po prevzemu svoje funkcije na policijo naslovila usmeritve in navodila za ravnanje ob javnih shodih, s katerimi je preklicala usmeritve svojega predhodnika.
Nove usmeritve po navedbah ministrice upoštevajo dejstvo, da sta svoboda zbiranja in svoboda izražanja temeljni svoboščini, ob tem pa tudi ustavnopravni normativ, da svoboda zbiranja in združevanja ne varuje javnih shodov, pri katerih imajo organizatorji in udeleženci nasilne namene. Bistvo te svoboščine je v mirnem izražanju mnenj skupaj z drugimi ter zagotovitvi foruma za javno razpravo in odprto izražanje stališč o zadevah javnega ali skupnega pomena.
Ministrica je odredila tudi izredni nadzor nad delom policije pri varovanju protestov v zadnjih dveh letih. Z njim želi preveriti zakonitost, strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju policijskih pooblastil ob protestih. Poročilo nadzora bo zaključeno predvidoma v začetku novembra, ko bodo predstavljeni tudi izsledki in ukrepi. Na ministrstvu ob tem napovedujejo tudi strokovni posvet o sorazmerni in zakoniti uporabi policijskih pooblastil.
Ravnanje policije na protestu 5. oktobra lani je vzel pod drobnogled tudi varuh človekovih pravic. Kot pravijo na ministrstvu, je poročilo varuha potrdilo, da je bilo ravnanje policije v določenih primerih in na protestih, zlasti 5. oktobra lani, nesorazmerno in zato nezakonito, zaradi česar so ga posredovali na Vrhovno državno tožilstvo v nadaljnjo obravnavo in preiskavo odgovornosti posameznih policijskih vodij.
Ministrstvo za notranje zadeve je sicer v začetku julija zaprosilo Vrhovno državno tožilstvo za mnenje in razjasnitev pomena pojma organizator shoda. Iz stališča vrhovnega državnega tožilstva izhaja, da pravica do spontanega demonstriranja pretehta nad obveznostjo prijave zbiranja, kadar je demonstracija neposreden odziv na določen dogodek ali dejstvo, posebej tedaj, ko bi zapoznel odziv naredil pravico do združevanja neaktualno. Vloge organizatorja ni moč pripisati za nazaj tistim posameznikom, ki so bili na shodu drznejši in glasnejši pri odražanju stališč in so širili vabila na shod po družbenih omrežjih oziroma se drugače izpostavljali, saj bi bila s tem ogrožena pravica do izražanja v luči svobode združevanja, kot se je izrazilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, še pravijo na ministrstvu za notranje zadeve.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje