Minister Rončević vztraja pri nujnosti šolske reforme

Vlagatelji zahteve za nujno sejo so prepričani, da javna šola potrebuje več učiteljev, boljše pogoje za delo in premišljene ukrepe, ne pa političnih eksperimentov. Slednjega vidijo predvsem v napovedi o ukinitvi devetletke.

A devetletka se je uvajala prav pod okriljem stroke, je v imenu predlagateljev dejala Asta Vrečko iz Levice. Zahtevala je odgovore, analize in vključitev deležnikov v širšo razpravo, ki naj bi šele vodila do reforme. Ministru za izobraževanje, znanost in mladino so medtem očitali izključevanje strokovne javnosti, diskreditacijo posameznih strokovnjakov, znanstvenih dognanj in strokovnih analiz.

Minister je dejal, da pripravljavci reforme ničesar ne skrivajo. Zagotovil je, da so odprti za predloge, da bi bila reforma čim boljša. Bralna pismenost pri 15-letnikih se je glede na raziskavo PISA po njegovih besedah pomembno zmanjšala. "Reforma bo temeljita, nenazadnje tudi zaradi umetne inteligence," je zagotovil. Po njegovem opozorilu zdaj ni na voljo 20 let, ko bi imeli čas za pripravo besedila. Nujno pa je treba prisluhniti ljudem, ki imajo izkušnje z delom v šolstvu, je poudaril. "Ne želimo razvrednotiti šole in učiteljev. Reformo pripravljamo, ker želimo boljšo šolo," je pojasnil.

Vendar so številni predstavniki stroke opozarjali, da je nujno delati premišljene korake in hkrati storjeno tudi ovrednotiti. Tisto, kar se je dolgo časa gradilo, bo po njihovem opozorilu mogoče zelo hitro uničiti, vnovična gradnja pa bo spet zahtevala veliko časa.

Sonja Pečjak z oddelka za psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani je dejala, da je bralna pismenost kompleksna. En vidik je bralna zmožnost, ki se razvija v šoli, drugi vidik bralne pismenosti pa je razvoj bralne kulture. Vedno je treba po njenem pojasnilu gledati bralne dosežke v širšem družbenem kontekstu. Pri tem je opomnila, da se delež rednih bralcev med odraslimi znižuje, številni od njih pa so tudi starši. Treba se je vprašati, kakšna je bralna kultura v družini, je menila.

Svoje mnenje je podal tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj, ki je bil kritičen do tega, da minister v svoj strokovni svet ni vključil šolskega sindikata. V povezavi s pripravo reforme pa je povedal, da je v pripravljenem proračunu ministrstva za leto 2027 manj sredstev od realizacije za letos. A reforma po njegovih besedah ni mogoča brez sredstev.

Prav tako se je oglasil nekdanji šolski minister Slavko Gaber. "Ne smemo se sprenevedati, kako hitro se svet spreminja," je posvaril. Po njegovem prepričanju je treba resno vzeti partnerske organizacije od šolskega sindikata do fakultet. Potreben je temeljit pogovor tistih, ki nekaj vedo, ampak ne s preigravanjem, je izpostavil.