Kmet začel urejati pot za traktor, nato pa sledilo osupljivo odkritje več kot 1.000 let starega zaklada

Vse se je začelo, ko se je kmet Tårn Sigve Schmidt odločil, da bo na svojem posestvu v bližini kraja Ordal na jugozahodu Norveške vzdolž gorskega pobočja uredil novo pot.

Pred začetkom del so na območje povabili arheologe, da bi preverili, ali se pod površjem skrivajo morebitni ostanki zgodovinske vrednosti. Izkazalo se je, da zemlja skriva nekaj precej pomembnejšega, kot si je kdorkoli predstavljal.

Le približno 20 centimetrov pod površjem so arheologi namreč odkrili štiri masivne srebrne zapestnice, vsako okrašeno z drugačnimi vzorci. Po ocenah strokovnjakov izvirajo iz 10. stoletja, obdobja, ko so imeli Vikingi pomembno vlogo v zgodovini severne Evrope, je poročal portal Science Norway.

Arheolog sprva mislil, da je našel navadno žico

Do odkritja sta prišla arheologa Mari Krogstad Samuelsen in Ola Tengesdal Lygre, ki sta pred začetkom gradnje poti raziskovala teren. Lygre je pozneje povedal, da sprva sploh ni vedel, kaj je našel. Predmeti so ga spominjali na prepletene bakrene žice, na kakršne občasno naletijo v zemlji na kmetijskih posestvih.

Ko pa si jih je podrobneje ogledal, je ugotovil, da gre za več predmetov, ki niso bili izdelani iz bakra, temveč iz srebra. Takrat je postalo jasno, da gre za nenavadno in dragoceno najdbo. Nadaljnje raziskave so nato razkrile, da je na tem območju nekoč stala velika vikinška kmetija z več poslopji, namenjenimi bivanju ljudi in nastanitvi živali.

Arheologi so odkrili tudi ostanke posod iz posebne vrste kamna, kovinske zakovice, rezila nožev in kamne za brušenje orodja. Lega posestva je bila še posebej pomembna, saj so lahko njegovi prebivalci nadzorovali dostop do fjorda, kar je v vikinški dobi pomenilo veliko strateško prednost. Ena najzanimivejših podrobnosti odkritja pa je po pisanju Nova.rs prav mesto, kjer so srebrne zapestnice tudi našli.

Zapestnice so bile namreč zakopane pod tlemi manjšega poslopja, za katero arheologi domnevajo, da je služilo kot bivališče sužnjev ali služabnikov, ki so delali na vikinškem posestvu. Vodja arheološkega projekta Volker Demuth iz Arheološkega muzeja Univerze v Stavangerju je poudaril, da gre za eno najpomembnejših odkritij v njegovi karieri.

Odkritje je še toliko dragocenejše, ker predmeti od trenutka, ko so jih zakopali, niso bili premaknjeni. Dragocenosti iz vikinške dobe namreč pogosto odkrijejo na zemljiščih, ki so bila skozi stoletja večkrat obdelana, zaradi česar se njihova prvotna lega izgubi.

Tokrat pa so imeli arheologi redko priložnost, da zaklad raziščejo skupaj z neposredno okolico, v kateri je bil skrit. Takšne najdbe strokovnjakom omogočajo precej natančnejšo rekonstrukcijo okoliščin, v katerih so predmete uporabljali in jih pozneje zakopali.

So Vikingi zaklad skrili med begom pred sovražniki?

Raziskave so pokazale, da je vikinško posestvo nekoč pogorelo, kar je sprožilo ugibanja, da bi lahko bilo srebro skrito med spopadom. Po eni od domnev naj bi bili prebivalci posestva prisiljeni pobegniti pred napadalci. V takšnih okoliščinah bi bilo povsem razumljivo, da bi dragocenosti zakopali na mestu, kjer jih nihče ne bi iskal.

Morda so se zatekli v bližnje gore in srebro pustili zakopano v upanju, da se bodo nekega dne vrnili ponj. Kljub temu so arheologi poudarili, da gre zgolj za eno od možnih razlag. Za zdaj namreč ni znano, zakaj so zaklad zakopali in zakaj ga ni nihče nikoli prišel iskat.

Zanimiv je tudi izvor srebra. Na Norveškem v tistem obdobju ni bilo delujočih rudnikov srebra, zato strokovnjaki domnevajo, da je dragocena kovina prihajala iz drugih delov sveta, bodisi s trgovino, kot darilo ali kot plen z vikinških pohodov.

Srebrne zapestnice bi lahko razkrile še eno skrivnost

Najdene predmete so skupaj z blokom zemlje, v katerem so ležali, prenesli v Arheološki muzej v Stavangerju. Strokovnjaki so jih pregledali z rentgenskim slikanjem, z načrtovanimi analizami vzorcev zemlje pa so želeli ugotoviti, ali so bile zapestnice pred zakopom morda zavite v tkanino.

Posebno pozornost je pritegnila tudi njihova podobnost s srebrnimi ogrlicami, ki so jih na istem območju odkrili že leta 1769. Arheologi niso izključili možnosti, da so najdbe med seboj povezane. Odkritje ima zato precej večji pomen, kot bi lahko sklepali zgolj na podlagi materialne vrednosti najdenega srebra.

Štiri zapestnice, ki so več kot tisoč let ostale skrite pod tlemi poslopja, bi lahko raziskovalcem pomagale bolje razumeti vsakdanje življenje, družbene odnose in negotovost, s katero so se v vikinški dobi spoprijemali prebivalci Norveške, piše Nova.rs.