Na mestih predsednika vlade, predsednice države in predsednika državnega sveta, torej na treh od štirih najvišjih političnih funkcij v državi, imamo ljudi z milijonskim premoženjem.
Robert Golob je deveti predsednik vlade v samostojni Sloveniji, v nečem pa je prvi: prihaja iz (državnega) gospodarstva in velja za milijonarja.
Koliko premoženja ima, uradno ni znano. V njegovem kabinetu so nam povedali, da Golob nima najetih kreditov, ima pa prihranke na banki. Finančna sredstva ima naložena v vzajemne sklade. Je lastnik osebnega avtomobila, sadovnjaka z manjšim gospodarskim objektom, nasada oljk in nekaj razpršenih zemljišč v okolici Kromberka, so našteli.
Na vprašanje, na koliko sam ocenjuje svoje premoženje, niso odgovorili. A teze, da je Golob eden od treh milijonarjev, ki vodijo državo, niso zanikali.
Prodaja deleža in visoki prejemki v Gen-I
Premierjevo (javno znano) premoženje izvira iz prodaje lastniškega deleža v podjetju, ki je bil delni lastnik Gen-I. Golob je imel 6,7-odstotni delež v podjetju Iges, ki je bil delni lastnik Gen-I. Leta 2011 ga je za 2,3 milijona evrov prodal Petrolu. Na vprašanje, zakaj, je novembra 2021 v intervjuju za Mladino dejal: “Ocenil sem, da je to edini način, da podjetje raste naprej in realizira svoj poslovni potencial.” Dejal je tudi, da je denar “naložen v Sloveniji”, in poudaril, da je vse davke vedno plačal v Sloveniji.
Po letu 2011 je Golob vodil Gen-I in imel lepe prejemke. To se je nadaljevalo tudi po tem, ko je podjetje postalo državno. Po podatkih iz letnih poročil je v letu 2017 zaslužil 103 tisoč evrov neto, v letu 2018 235 tisoč evrov neto, v 2019 159 tisoč evrov neto, v 2020 214 tisoč evrov neto, v 2021 pa 201 tisoč evrov neto. Sredi novembra 2021 mu je potekel mandat, a mu ga skupščina Gen-I ni podaljšala. Do prekinitve pogodbe o zaposlitvi je delal kot svetovalec za področje odnosov z javnostmi, lani pa je podjetje zapustil in po zmagi na volitvah postal predsednik vlade.
Golob se je nedavno odpovedal nagradi 1,5 milijona evrov bruto, ki bi mu v skladu s pogodbo pripadala zaradi dobrih rezultatov Gen-I v letu 2021. Potem ko je napovedal vstop v politiko, je ena glavnih tem predvolilne kampanje za lanske državnozborske volitve postala njegova plača. Desnica je Golobu očitala visoke prejemke in predvsem neskladnost pogodb vodstva z določbami Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače vodilnih v državnem gospodarstvu. Tik pred volitvami je Golob objavil svoj davčni izpisek, s katerim je dokazoval, da so njegovi prejemki iz Gen-I v letu 2020 predstavljali vse prihodke, tudi postopki zaradi domnevnih kršitev Lahovnikovega zakona niso pokazali kršitev.
Klakočar Zupančič: Bogastvo imam drugje
Po objavi članka se je nanj odzvala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, edina od štirih sedanjih najvišjih funkcionarjev v državi, ki nima milijonskega premoženja. Sporočila nam je, da se vseeno počuti “zelo bogato”.
“Bogastvo imam drugje, ne v premoženju,” je dejala.
Pirc Musar lastnica več podjetij
Tudi predsednica države Nataša Pirc Musar ni komentirala naše ocene, da sta s partnerjem milijonarja. Iz njenega kabineta so nam sporočili, da je bilo njeno premoženje javno objavljeno že med kampanjo in da dodatnih komentarjev na to temo nima.
Ko je Pirc Musar poleti lani razkrila svoje premoženje, je imela v bankah 30 tisoč evrov prihrankov, njen mož Aleš Musar pa 10 tisoč evrov. Vrednost finančnih naložb je takrat ocenila na 243 tisoč evrov, njenega moža pa na 800 tisoč evrov. Pirc Musar ima v lasti 145 delnic novomeške Krke, vozi Mercedesovega karavana E 220, ki ga ima v najemu, in motor Kawasaki Vulcan S. V lasti ima tudi tri podjetja, Odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle, podjetje za poslovno svetovanje Info hiša ter Rusko dačo, ki je lastnik istoimenske vile v Zgornjih Gameljnah in v njej organizira dogodke. Tri podjetja skupaj imajo za dva milijona evrov sredstev.
Aleš Musar, s katerim sta lastnika družinske hiše v Radomljah in hiše v Ljubljani, medtem vozi Peugeotevega karavana 508, ki ga ima v najemu. V lasti ima še delež v podjetjih Aulon GmbH, ki je vlagatelj v družbo Ruska dača, ter Auratus.
Tudi Pirc Musar je morala v predvolilni kampanji odgovarjati na vprašanja o svojih zaslužkih. Iz dohodninske odločbe je namreč izhajalo, da si je v odvetniški pisarni izplačevala plačo okoli dva tisoč evrov bruto na mesec, ostalo pa v obliki izplačila dividend. Te so po njenih besedah znašale med 80 in 120 tisoč evrov letno. Tudi dohodek od dividend je sicer obdavčen, se pa na ta način podjetnik izogne plačilu prispevkov. Pirc Musar je obtožbe o izogibanju zanikala in trdila, da se je za tak model odločila, ker je želela plačo vezati na uspešnost svojega podjetja.
Preberite še: V uradu predsednice republike želijo več denarja. Kaj očitajo Borutu Pahorju?
Lotrič lastnik družinskega podjetja
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič pa je ustanovitelj in 38-odstotni lastnik podjetja Lotrič Meroslovje z razvejano mrežo hčerinskih podjetij doma in v tujini. Vodenje podjetij je zaupal otrokom. “Dobivali smo več ponudb za nakup podjetja, a so vsi trije otroci pripravljeni zadevo peljati naprej, tudi ostali sodelavci so kot večja družina in delamo z veseljem naprej,” nam je povedal Lotrič.
Matično podjetje je imelo konec leta 2021 8,5 milijona evrov sredstev. Tisto leto je podjetje ustvarilo šest milijonov evrov prihodkov, denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki pove, koliko je podjetje sposobno ustvariti, pa je znašal 700 tisoč evrov.
Lotrič nam je dejal, da je premoženjsko stanje razkril KPK in da se sam ne šteje “za nikakršnega milijonarja”.
“Trdno prislužen denar je na varnem mestu in pripravljen za naslednjo generacijo, da ga pravilno investira v razvoj podjetja. Dobiček je gonilo razvoja tako podjetja kot družbe in posameznika. Če je denar, se ta lahko namenja za razvoj in za različne pomoči, brez dobička pa gre za životarjenje.”
Motiv za vstop v politiko drugje
Kako pa trije predsedniki sami vidijo vlogo lastnega premoženja v politiki? Ali to vpliva na to, da je njihovo razmišljanje oziroma delo drugačno kot delo predhodnikov, ki so bili praviloma karierni politiki, ter ali je dejstvo, da so premožni, kdaj morda tudi ovira?
V kabinetu Roberta Goloba so nam odgovorili, da se je premier “za vstop v politiko odločil z namenom iskrene želje po spremembi politične kulture in ponovni vzpostavitvi spoštovanja, sodelovanja in dialoga, pri čemer materialni položaj ni igral nobene vloge”. V politiki bo ostal tako dolgo, dokler bo prepričan, da v funkciji vodje izvršilne oblasti dela dobro za ljudi in državo, so pripisali.
Da ni kandidiral zaradi denarja, nam je dejal Lotrič. “Kandidiral sem zaradi interesov, ki jih zastopam, torej interesne skupine delodajalcev.”
Podobno je dejala tudi Pirc Musar, ki meni, da je vstop premoženjsko oziroma finančno neodvisnih oseb v politiko prednost, saj se za funkcije ne potegujejo zaradi izboljšanja lastnega premoženjskega stanja. “S tem pa se močno zmanjšajo predvsem koruptivna tveganja,” so zapisali v njenem kabinetu.
Transparency International Slovenia smo vprašali, ali obstaja kakšna študija oziroma dokaz, da so ljudje z boljšim materialnim stanjem manj dovzetni za korupcijo. Odgovorili so nam le, da oni niso nikoli opravili in niso seznanjen s tovrstnimi študijami za Slovenijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje